Brstični ohrovt, znan tudi kot brstičnik ali popčar (Brassica oleracea var. Gemmifera), je ena najmlajših vrst zelja, saj so ga vzgojili pred komaj dobrimi sto leti. Čeprav je v bistvu dvoletnica, ga gojimo kot enoletno kapusnico. V Sloveniji njegova pridelava še ni povsem domača, vendar je vredno poizkusiti, saj je to vrtnina, ki predstavlja pravi vir zdravja in vitalnih zimskih dni. Ob upoštevanju osnovnih pravil pridelave bo pridelek zagotovljen. Med vsemi kapusnicami je ohrovt najbolj enostavno vzgojiti na ekološki način.
Botanični opis brstičnega ohrovta
Splošne značilnosti
Brstični ohrovt je kapusnica, ki vedno razvije močan koreninski sistem. Po setvi semena se pri kalitvi razvijejo nekaj centimetrov velik hipokotil, dva klična lista in glavna korenina s stranskimi koreninicami. Glavna korenina se razvije iz kalčkove koreninice. V tkivu nad kličnimi listi se razvije steblo, ki pri brstičnem ohrovtu raste v dolžino do 1,5 metra, lahko pa doseže v višino kakih 80 do 100 cm, odvisno od sorte.
Listi in brsti
Njegovi listi so veliki in jajčasto oblikovani, na steblu pa se razvijejo majhne zelju podobne glavice - brsti. Listi so svetleči in prekriti z voščeno prevleko. Prvi pravi list brstičnega ohrovta je bolj okrogel in na listnem peclju. Poznejši listi so žličasti, ob robu nagubani in prav tako na listnih pecljih. Zgornji listi so v rozeti. V glavicah ali brstih se razvijejo le nekaj centimetrov veliki listi. Stari listi porumenijo in odpadejo, ostanejo le zgornji listi. Za njimi so brsti zelo slabo razviti.
Brsti ali glavice se razvijejo v pazduhi listov iz spečih očes in se že v prvem letu oblikujejo v drobne glavice. Brstiči imajo lahko v premeru več kot 4 cm, njihova velikost pa je odvisna od sorte. Barva brstičev variira od svetlozelene do temnozelene, lahko pa so tudi rdečkasto obarvani.
Cvetenje in plodovi
Brstični ohrovt razvije do dva metra visoko cvetno steblo, na njem pa dvospolne cvetove, ki jim zgradba cveta onemogoča samooprašitev. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi - luski s semeni.
Gojenje in pridelovanje
Izbira rastišča in tal
Brstični ohrovt dobro uspeva tam, kjer je ugodno tudi za pridelovanje zelja. To pomeni, da mu ustrezajo zmerno topla in vlažna pridelovalna območja. Na vrtu mu namenite sončno in zavetrno rastišče. Brstični ohrovt se bo dobro počutil v soseščini solate, korenja in krompirja. V gredi se ne razume dobro z drugimi sortami ohrovta - ob njega je najbolje posaditi grah ali špinačo.
Za kakovost tal je brstični ohrovt manj zahteven kot nekatere druge kapusnice (na primer cvetača). Pridelujemo ga na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, vendar so kljub temu dovolj odcedna, da prepuščajo meteorno vodo. Tla ne smejo biti preveč humusna, sicer se razvijejo predvsem listi, brsti pa so rahli in se pozno oblikujejo, kar pomeni tudi pozno obiranje. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7,5. Brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom, zato v zemljo ni treba vmešavati peska.
Setev in presajanje
Ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je smiselno, da brstični ohrovt predhodno vzgojite.
Vzgoja sadik
- V rastlinjaku ga sejemo že ob koncu zime, na gredo pa šele v začetku pomladi.
- Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila.
- Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
- Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
- Po setvi damo posejano seme za dva do tri dni v kalilnico na 20 do 22 °C, nato ga razpostavimo na mesto vzgoje v rastlinjak.
- Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
- Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
Presajanje na končno mesto
- Sadike na gredo presajamo v začetku poletja, ko imajo od štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo.
- Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto na svojem vrtu.
- Optimalne sadilne razdalje za brstični ohrovt, ki ga pobiramo naenkrat, so 60 x 40 centimetrov, pri čemer porabimo 35.000 do 40.000 sadik na hektar.
- Za večkratno obiranje le zrelih brstov sadimo na večje sadilne razdalje, in sicer na 70 x 50-60 centimetrov ter pri tem dosegamo gostoto okoli 25.000 sadik na hektar.
- Gostejše presajanje pospešuje enakomernejši razvoj brstov po celi rastlini, zato lahko brste pobiramo strojno pri enkratnem prehodu.
- Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.
- Mlade rastline še niso odporne na zmrzal, ko pa brstični ohrovt zraste, načeloma tudi pri negativnih temperaturah nima težav s prezimovanjem.
Zalivanje in gnojenje
Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo. Ob suhem poletnem vremenu ga je potrebno zalivati, da se zemlja ne bo preveč izsušila. Zato svoj brstični ohrovt predvsem med vročimi poletnimi meseci redno zalivajte. Nujno ga zalijte predvsem, če se listi obarvajo rumeno. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbudi rast korenin.
Brstični ohrovt za izkoriščanje svojega pridelovalnega potenciala potrebuje veliko hranil, še posebej dušika zaradi razvoja zelene mase.
- Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem v količini do 60 ton na hektar ali domačim kompostom.
- Del mineralnih gnojil posipamo ob pripravi tal na presajanje. V tem času pognojimo s 30 odstotki dušika glede na celotno potrebo, 100 odstotki fosforja in 50 odstotki kalija. Celotno količino fosforja damo ob presajanju zaradi boljšega ukoreninjenja.
- Za boljše uspevanje ga sredi poletja pognojite z gnojilom z veliko dušika.
- Z dušikom dognojujemo vsaj dvakrat, in sicer v času intenzivne rasti in pred začetkom razvoja brstov.
- Gnojenje s hlevskim gnojem in dognojevanje s kalijevimi gnojili v jesenskem času izboljšata sposobnost rastlin na prenašanje temperatur pod ničlo. Za dognojevanje s kalijem uporabimo kalijevo gnojilo, ki je hitro topno in dostopno rastlini.
- Za dognojevanje lahko zalivamo tudi z gabezovo in koprivno brozgo.
- Pomanjkanje hranil prepoznate po tem, da se listi predčasno obarvajo rumeno ali rdeče.
Kolobarjenje
Brstični ohrovt je okopavina. V kolobarju naj ne sledi križnicam, drugim kapusnicam, razhudnikom (paradižnik, krompir), bučevkam in fižolu. Primerni prejšnji posevki so stročnice (razen fižola), žita, por, špinaža in solata. Ker se zelena masa (listi in steblo) običajno pusti na njivi, moramo del hranil upoštevati pri naslednjem kolobarnem členu. Zaradi poznega pobiranja pridelka jeseni zemljišča ne moremo pripraviti za pridelovanje zgodnjih spomladanskih kultur. Zato za njim pridelujemo plodovke in toplotno zahtevnejše kulture, za katere lahko pravočasno pripravimo zemljišče v spomladanskem obdobju.
Oskrba med rastjo
Posevek brstičnega ohrovta oskrbujemo z okopavanjem, po potrebi tudi osipavanjem. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Rast lahko spodbudite tudi z uporabo zastirk, saj te pripomorejo k odpornosti vaše zelenjadnice. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa. Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab.
Vršičkanje in opora
Septembra rastline vršičkamo, da pospešimo razvoj brstov. Za vzgojo raznih sort in hibridov se priporoča lomljenje vrhov (na koncu vegetacije) zaradi hitrejšega dobivanja vse večjega števila dozorelih brstičev. Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Liste potržemo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih potrebuje za zaščito pred mrazom. Jeseni lahko za pospešitev dozorevanja odščipnemo rastni vršiček.
Ker je brstični ohrovt večji, kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo.
Temperaturne zahteve in odpornost
Brstični ohrovt kali pri temperaturah od 11 do 35 °C, optimalna je med 20 in 25 °C. Po vzniku se najbolje razvija pri temperaturah med 15 in 18 °C, raste že pri 2 °C, najvišja temperatura za rast pa je 35 °C. Čvrste in lepo oblikovane brste dobimo pri temperaturi 12 °C. V pretopli jeseni se razvijejo rahli ter ne ravno čvrsti brsti, neprimerni za prodajo.
Brstični ohrovt zelo dobro prenaša tudi temperature pod ničlo, brez resnejših poškodb tudi do -12 °C. Temperature, ki so stalno pod ničlo, so celo boljše od stalno izmenjujočih se temperatur nad in pod ničlo, ki kvarno vplivajo na oblikovane brste. Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja brstičnega ohrovta precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Brstični ohrovt je tipična jesenska in zimska zelenjava, ki ji malo mraza koristi, saj rahla pozeba naredi aromo brstičev še bolj podobno orehom. Pri vseh vrstah zelja (ko so še surove, torej ko še niso kuhane) se namreč pri nizkih temperaturah dvigne vsebnost sladkorja. Razlog za ta pojav je upočasnjena izmenjava kisika in ogljikovega dioksida, s čemer se rastlina varuje pred zamrznitvijo.
Bolezni in škodljivci
Brstični ohrovt napadajo številne bolezni in škodljivci. Vzgoja brstičnega ohrovta je sicer podobna vzgoji zelja, vendar potrebuje nekoliko več zaščite pred škodljivci.
Najpogostejši škodljivci:
- Bramor: Najraje obgloda korenine mladih sadik.
- Bolhači: Takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste, se pojavijo bolhači. Njihov obisk je viden po šivankinih luknjicah na listih.
- Kapusov belin (Pieris brassicae): Metuljček obožuje vse vrste kapusnic in jajčeca poleti hitro zaleže na liste brstičnega ohrovta. Gosenice lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi:
- Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Insektna mreža je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci.
- Brstični ohrovt lahko zaščitite s protitočno mrežo.
- Uporabite Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida, ki bo hkrati poskrbelo za kapusovega belina, bolhače, uši in še kaj.
- Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, saj nizke temperature ustavijo živali in morebitne bolezni. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Obiranje in shranjevanje
Čas obiranja
Majhni brsti ohrovta so zreli, ko lahko njihovo velikost primerjate z velikostjo orehov. Brste brstičnega ohrovta pospravljamo, ko so tehnološko zreli. To so brsti, ki imajo v premeru vsaj 15 milimetrov (ko jih očistimo, imajo le 10 milimetrov). Nekatere sorte dozorijo že jeseni, klasični čas za obiranje pa se začne šele oktobra.
Če z obiranjem počakate do prve zmrzali, bodo imeli brsti še bolj aromatičen okus, zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra. Obiranje poteka navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto. Pozor: zgodnje sorte niso tako odporne na zmrzal.
Način obiranja
Brste obiramo postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. Obirati jih začnite na spodnjem delu rastline, pri čemer brste odlomite od zgoraj navzven. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Pridelek lahko pobiramo strojno ali ročno. Večji pridelek dobimo, če najprej ročno oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še razvijajo na rastlini. Po spravilu brste sortiramo na velikostne razrede, saj obiramo vse tja do 40 milimetrov velike brste.
Skladiščenje
Po spravilu brste ohladimo na 0 do 1 °C ter jih pri 98-odstotni relativni zračni vlagi lahko skladiščimo do šest tednov. Nabran brstični ohrovt lahko 3-4 dni hranite v hladilniku. Tudi pri zmrzovanju dolgo obdrži svoje lastnosti. Jeseni lahko izkopljemo celotno steblo in ga obesimo v hladen prostor. Tako bodo brstiči ostali sveži dalj časa.
Hranilna vrednost in uporaba v kulinariki
Bogastvo hranil
Brsti ali glavice vsebujejo izredno veliko dejavnih spojin. So bogati z vitamini A, C (trikrat toliko kot pomaranče) in vitamini iz skupine B in K ter minerali, predvsem s fosforjem, kalijem, kalcijem in železom. Poleg tega je v njih veliko antioksidantov, klorofila, karotenoide, sulfide, fenolne kisline in druge za naše telo blagodejne sestavine. Polni so žvepla in fosforja, zato ob preobilici lahko »močno razburijo« prebavila.
Priprava in uživanje
Uživamo lahko svežega, pogosteje pa kuhanega. Da obdrži čim več od številnih koristnih snovi, kuhamo čim manj časa v malo vode ali v sopari. Uživamo brste, v juhah in omakah lahko tudi vršičke rastlin.
Brstični ohrovt razpolovite in odstranite grše zunanje liste. Brstiče potem položite v ognjevarno posodo in nakapajte z oljčnim oljem. Postavite v pečico in pečite, dokler se ohrovt ne zmehča. Okus brstičnega ohrovta je specifičen, saj nanj močno vpliva temperatura pridelave. Nepravilna vzgoja in prehitro pobiranje sta največkrat vzrok otrokom tako neprijetnega okusa.
