Zelje je cenjena vrtnina, ki naj bo doma v vsakem zelenjavnem vrtu, saj vas bo nagradilo z bogatim pridelkom in je izjemno vsestransko uporabno v kulinariki.
Setev in vzgoja sadik
Zgodnje sorte
Setev za sadike zgodnjih sort v zaščiten prostor lahko opravite že februarja. Pomembno je vedeti, da zelje kali že pri 5°C, ravno tako kot grah, bob in redkvica.
Za vzgojo sadike spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti. Sadiko lahko vzgojite v dobrem mesecu.
Pozne sorte
Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejete direktno na gredice v vrtu.
Sajenje in razdalje
Zelje na vrtu zasede veliko prostora, zato je pomembno pravilno načrtovati sajenje.
Zgodnje sorte sadite v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm.
Pozne sorte zelja se do začetka junija dobro razrastejo, takrat pa jih presadite na razdaljo 50×50 cm, da imajo dovolj prostora za razvoj velikih glav.
Gnojenje zelja
Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov in oblikujejo velike glave.
- Zelje lahko dognojujemo tudi z gabezovo prevrelko, ki je bogata s kalijem in spodbuja razvoj koreninskega sistema ter odpornost rastlin.
- Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg, ki oskrbujejo rastline z mikroelementi in izboljšujejo vitalnost.
- Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav, kar spodbuja rast listne mase.
Mešane kulture in dobri sosedje
Medvrstni prostor med zeljem je priporočljivo izkoristiti za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo, kar pomaga pri zatiranju plevela in optimizira izkoriščanje prostora.
Dobri sosedje zelju so:
- Grah, fižol, solata, špinača, ki jih lahko sadimo med vrste, da zapolnijo prazen prostor.
- V vrsto med zelje lahko posadite tudi zeleno, saj njen vonj pomaga odganjati nekatere škodljivce.
- Zelje lahko v mešanih kulturah združujete tudi z bobom, blitvo, endivijo in jajčevcem.
- Ob robove gredic in med vrste lahko posejete tudi aromatične rastline, kot so kamilica, korijander ali kimelj, ki izboljšajo okus zelja in privabljajo koristne žuželke.
Škodljivci in bolezni zelja
Škodljivci
- Na mladih rastlinah opazimo predvsem bolhače in njihove značilne luknjice na listih.
- Korenine zelja pogosto objedajo ličinke kapusove muhe, kar povzroča zastoj v rasti.
- Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, kar preprečuje tvorbo glav.
Zanimivo je, da posamezne sadike zelene, posajene med zeljem, s svojim vonjem učinkovito odganjajo kapusovega belina.
Bolezni
- V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pogosto pojavi golšavost kapusnic, ki deformira korenine.
- Poleg golšavosti opazimo tudi druge bolezni, kot so črnoba kapusnic, kapusova plesen in različne viroze.
KAJ MI JEDE RASTLINE? 👺 | Zatiranje škodljivcev na vrtu z uporabo listnih podpisov
Spravilo in skladiščenje
Zgodnje sorte
Prva zgodnja zelja lahko režemo že maja. Priporočljivo jih je uporabiti sproti, saj se ne skladiščijo dolgo. Ker poleti glave zelja rade pokajo, jih režite nekoliko prej, da preprečite izgubo pridelka.
Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo že v petdesetih dneh.
Pozne sorte in skladiščenje
Najpoznejša zelja, ki jih pridelujejo predvsem na primorskem, potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več za dozorevanje. Te sorte so idealne za dolgotrajno skladiščenje.
Zelje lahko kisate, kar je tradicionalna metoda konzerviranja, ali pa ga skladiščite v hladnih in vlažnih kleteh za zimsko uporabo.
tags: #varazdinsko #zelje #prodam