Knjigo U redu za virtualni kruh podpisuje slovenska avtorica, ki se že vrsto let ukvarja s kritiko in teorijo umetnosti, kulture in novih medijev. V tem raziskovalnem delu se posveča preučevanju novih tehnoloških, elektronskih in virtualnih fenomenov sodobnosti ter njihovemu odnosu do splošnih družbenih pojavov. S skrbno razčlenitvijo virtualne realnosti avtorica skuša spoznati umetnost, tako da ji pristopa na drugačen, zunajestetski način.
O avtorici Marini Gržinić
Marina Gržinić, rojena v Reki leta 1958, je doktorirala iz filozofije in se ukvarja s teorijo in kritiko umetnosti, kulture in novih medijev. Njena dela pomembno prispevajo k razumevanju sodobnih medijskih in kulturnih praks.
- Akademska kariera: Zaposlena je kot raziskovalka na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
- Publikacije: Intenzivno objavlja v Sloveniji in v tujini. Do zdaj je objavila več kot sto različnih besedil s področja novih medijev, umetnosti in kulture.
- Mednarodno sodelovanje: Sodelovala je na številnih mednarodnih simpozijih in konferencah, kar potrjuje njen širok vpliv v mednarodnem akademskem prostoru.
Kustoska in aktivistična dejavnost Marine Gržinić
Marina Gržinić je v preteklosti vodila Galerijo Študentskega kulturnega centra v Ljubljani, danes pa deluje kot samostojna kustosinja in intelektualna aktivistka. Je tudi organizatorka mnogih avtorskih razstav in multimedijskih projektov, med katerimi so izstopali:
- Mednarodni video festival (1989)
- Projekt Slovenske Atene (1990)
- Vojno Sarajevo v Ljubljani (1994)
Od leta 1982 se Gržinićeva aktivno ukvarja z video umetnostjo in je za svojo umetniško video produkcijo prejela več mednarodnih nagrad.
Druga pomembna dela in objave
Poleg knjige U redu za virtualni kruh je Marina Gržinić avtorica ali soavtorica več drugih odmevnih del:
- Z Alešem Erjavcem je napisala knjigo Ljubljana Ljubljana. Umetnost in kultura osemdesetih (1991), ki obravnava umetniške in kulturne trende v Ljubljani v osemdesetih letih.
- Objavila je tudi knjigo Rekonstruirana fikcija. Novi mediji, (video) umetnost, postsocializem in retroavangarda (Teorija, politika, estetika) (1997), ki poglobljeno analizira vpliv novih medijev na umetnost v postsocialističnem kontekstu.