V sodobnem času postaja vprašanje kakovosti hrane in nadzora nad prehransko verigo vse bolj ključno. Razprave o uporabi tretiranih semen, vplivu velikih korporacij in pomenu ohranjanja avtohtonih sort so postale osrednja tema prizadevanj za prehransko suverenost. Ena izmed ključnih osebnosti, ki v Sloveniji aktivno ozavešča o tem področju, je Tamara Urbančič, univ. dipl. inž. kmetijstva - zootehnike.
Izzivi sodobnega semenarstva in nevarnosti tretiranih semen
Na trgu se pogosto prodajajo semena, ki so tretirana s pesticidi, kot so fungicidi in insekticidi. Namen teh sredstev je varstvo rastlin pred škodljivci, vendar imajo lahko resne posledice za okolje in zdravje ljudi.
- Tretirana semena: Pogosto vsebujejo snovi, kot sta tiabendazol in imazalil, ki sta klasificirana kot rakotvorna ali toksična.
- Vpliv na čebele: Nekateri strupi, kot je imidakloprid, prehajajo v cvetni prah in povzročajo izgubo orientacije pri čebelah, kar vodi v njihov pogin.
- Tveganje za male kmetovalce: Mnogi ljudje tretirana semena sejejo ročno, brez zaščitnih rokavic, in pri tem vdihavajo strupeni prah.
Zato je ključnega pomena, da vrtičkarji in mali kmetje zahtevajo netretirana semena, kupujejo semena s certifikatom BIO ali pa se lotijo lastne pridelave semen.
Štafeta semen: Gibanje za prihodnost
Iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci) poročajo o velikem uspehu projekta Štafeta semen. Projekt spodbuja državljane, šole in vrtce k aktivnemu sodelovanju pri pridelavi in izmenjavi avtohtonih sort.
Ključna pravila za aktivne sejalce:
- Posejati najmanj 11 zrn semen.
- 11 zrn semen izmenjati v okviru lokalnih izmenjevalnic.
- 11 zrn poslati v gensko banko za ohranitev vrst.
Izobraževanje in sonaravna pridelava
Tamara Urbančič skozi delavnice in kmetijske krožke prenaša znanje o pomenu ohranjanja starih sort. Udeleženci se učijo o tehnologiji pridelovanja, čiščenja in shranjevanja semen. Pomembno je vedeti, kako preprečiti medsebojno križanje sort, kar zahteva poznavanje časa cvetenja in načina opraševanja (veter, insekti).
| Aktivnost | Opis |
|---|---|
| Priprava pridelkov | Izdelava masla, sira, testenin in naravnih čistil na sonaraven način. |
| Permakulturne delavnice | Priprava visokih gredic, ki omogočajo bogat pridelek na majhni površini. |
| Ohranjanje semen | Shranjevanje v steklenih kozarcih pri 10-15 °C in nizki vlagi. |
Vsako dejanje šteje, saj s sajenjem avtohtonih sort in izmenjavo znanja gradimo pot do večje samooskrbe. Kot poudarja Tamara Urbančič, je treba pri pridelavi hrane upoštevati načela ekološkega kmetijstva - od kolobarjenja do uporabe naravnih pripravkov za krepitev rastlin.