Baklava, priljubljena sladica, katere korenine segajo globoko v zgodovino, je postala več kot le kulinarična poslastica; je tudi kulturni simbol, ki je nedavno pridobil pomemben mednarodni status. Čeprav se tema uvoza turške baklave morda zdi preprosta, je pot te sladice do evropskih miz tlakovana z bogato zgodovino in uradnimi priznanji, ki zagotavljajo njeno kakovost in avtentičnost.

Zgodovina in izvor baklave
Ko na internetu iščemo informacije o baklavi, se soočimo ne le s Turki, temveč tudi z Bližnjim vzhodom, vzhodnim Sredozemljem in skoraj z vsemi narodi Balkana. Glede na to, da so Bližnji vzhod, Vzhodno Sredozemlje in Balkan nekoč predstavljali otomansko geografsko območje, je mogoče šteti, da se baklava šteje za otomansko sladico.
Vendar pa obstajajo različne teorije o njenem izvoru. Grki trdijo, da so Turki dobili baklavo iz Bizanta. Po besedah ameriškega novinarja Charlesa Perryja, ki trdi, da baklava ni iz Bizanta, ampak iz srednje Azije, ni testo kot koplava ali baklava, ampak nekakšna slaščica. Sula Bozis, istanbulski Grk, se nanaša na bizantinsko sladico kopti, ki je narejena tako, da se med dvema gostima jufkama v knjigi o kulinarični kulturi istanbulskih grških Ciprčanov v zrak postavi mešanica oreha, sezama in medu. Če se slaščica, pasta na osnovi yufke, ki je sladko na osnovi sezamske paste, spremeni v sladico, potem se je morda spremenila v večplastno baklavo na osnovi yufke.
Turška baklava: Zaščiteni status v Evropski uniji
Danes je turška baklava pridobila evropski zaščiteni status. Ta sladica iz vlečenega testa, zdroba in pistacij je prvi turški izdelek, ki je dosegel ta status. Evropska komisija je v četrtek priznala njen poseben status.
Pomen zaščitenega statusa za uvoz
Zaščiteni status pomeni, da je turška baklava certificirana kot proizvod, ki izhaja iz specifične geografske regije in je izdelana po tradicionalnih metodah, kar zagotavlja njeno avtentičnost in kakovost. Za uvoznike in potrošnike v EU to pomeni jamstvo, da kupujejo pristen izdelek z zagotovljenim poreklom. Turška sladica je sicer eden od 16 proizvodov, ki ne prihajajo iz EU, a so vseeno prejeli takšno priznanje.
Drugi zaščiteni izdelki izven in znotraj EU
Med 16 izdelki, ki ne prihajajo iz EU, je tudi čaj Darjeeling iz Indije. Poleg turške baklave je Evropska komisija priznala tudi poseben status nekaterih izdelkov iz Grčije in Velike Britanije. Tako je zaščitila grški češnjev paradižnik s Santorinija, ki je značilno sladek predvsem zaradi dolgotrajne izpostavljenosti soncu in vulkanske prsti. Paradižnik se je tako med drugim pridružil siru feta. Velika Britanija pa je dosegla zaščito yorkširskega wensleydaleja, kremnega belega sira, ki ga že od 11. stoletja izdelujejo v Severnem Yorkshiru. Sir se pridružuje drugim izdelkom, kot je škotski divji losos.

Širši kontekst: Turčija in EU
Turčija se za članstvo v EU uradno poteguje že od leta 1987, vendar pridružitveni proces od takrat le počasi napreduje. Medtem ko se Turčija že leta trudi približati Evropski uniji, je njena hrana to očitno dosegla brez težav. Njena živila pa so očitno zelo priljubljena v tujini, kar potrjuje tudi zaščiteni status baklave.

