Trojanski krof je zagotovo ena izmed najbolj priljubljenih sladic v Sloveniji, ki nas spominja na otroštvo, praznike in posebne priložnosti. Ta slastna in sočna sladica ni le okusna, ampak je tudi predmet številnih debat, ko gre za njeno hranilno vrednost. Kako se torej trojanski krof ujema z našimi prehranskimi cilji?
Kaj je trojanski krof?
Trojanski krof, znan tudi kot "trosed", je priljubljena sladica, ki izvira iz mesta Trojane. Ta krof je običajno napolnjen z različnimi kremami, najpogosteje z marelično ali borovničevo marmelado, pa tudi s čokoladno kremo. Za čokoladne krofe z vaniljevo kremo, oblite s čokolado in posute s kokosom, pa morajo biti ohlajeni, da se jajčna vaniljeva krema ne sesiri. Njegova posebnost je v tem, da je zračen, mehak in poln okusov, kar ga dela še bolj privlačnega.
Zgodovina in posebnosti
Zgodba trojanskih krofov sega v leto 1961, ko je Rajka Konšek, takratna direktorica gostišča, z njimi obogatila ponudbo. Recept, po katerega je šla na Dunaj, je dodelala in še danes delajo po njem. Ta gre, pojasnjuje Urška Strnad, vodja gostinstva, od ust do ust, iz generacije v generacijo, kot ljudska pripovedka. Gostišče Trojane, ki leži na meji med zahodno in vzhodno Slovenijo, je dom teh najbolj znanih slovenskih krofov, ki so v več kot šestdesetih letih, odkar jih z veliko skrbnostjo in ljubeznijo cvrejo, ostali enaki. Logotip gostišča Trojane in velik reklamni pano, ki se vidi z avtoceste, ostajata nespremenjena.
Urška Strnad dodaja, da so krofe začeli pripravljati, ker se je tukaj ustavljalo veliko šoferjev avtobusov, saj je tu mimo potekala avtobusna linija. V zahvalo so jim podarili malico in krofe. Še danes, tako kot nekoč, voznikom avtobusov brezplačno postrežejo z njimi. Krofi so postali sladica vseh letnih časov, saj so jih na Trojanah uvrstili na celoletni meni. Zanimivo je, da so rekordno prodajo doslej ustvarjali poleti oziroma zgodaj jeseni, ne okrog pusta.
Hranilne vrednosti trojanskega krofa
Ko govorimo o trojanskem krofu, je pomembno razumeti, da se vsebnost kalorij lahko razlikuje glede na sestavine in velikost krofa. Krof lahko predstavlja kar velik energijski zalogaj.
Vsebnost kalorij
Sama energijska vrednost krofa je močno odvisna od načina priprave; krof, ki je cvrt v olju, ima več kalorij, kakor tisti, ki je pečen v pečici. Veliko je odvisno tudi od velikosti krofa ter od njegovega nadeva. Običajno je krof, ki ima več nadeva, tudi bolj kaloričen.
V povprečju vsebuje povprečno velik krof (100g) okoli 300 kcal. Trojanski krofi pa so znatno večji. Pripravljen trojanski krof ima dobrih 20 dekagramov (200g) in vsebuje približno 500 kalorij. Prehranska strokovnjakinja Zala Horvat oziroma Zala Mlinšek pravi, da ima trojanski krof približno 2928 kJ (700 kcal).
Za primerjavo: 80 g krof z marelično marmelado, ki je na voljo v prodajalni Spar, ima 1000 kJ (239 kcal).
Splošna sestava makrohranil
Kljub temu, da je krof slasten, ni najbolj hranilno ugoden. Vsebuje razmeroma veliko maščob in kalorij, po drugi strani pa nima veliko beljakovin, vlaknin ali drugih koristnih hranil. Primer: 80 g krof iz Spara vsebuje 7.76 g maščob, 36.8 g ogljikovih hidratov (od tega 13.6 g sladkorjev) ter 4.88 g beljakovin. Domači krofi so pogosto še bolj kalorični, saj so običajno bolj mastni, kar je sicer dobro za okus.
Priprava trojanskih krofov: Sestavine in proces
Urška Strnad poudarja, da nimajo česa skrivati in delajo transparentno, z naravnimi in slovenskimi sestavinami. Prva izmena se začne ob 5. uri, tako da lahko prve krofe postrežejo že zgodaj zjutraj. Od časa, ko zamesijo testo, do takrat, ko gost dobi svež krof v roke, traja približno štiri ure.
Ključne sestavine
Vse sestavine poskušajo dobiti od slovenskih proizvajalcev. Uporabljajo Žitovo moko, jajca oziroma rumenjake iz Jate. Najpomembnejša je moka, ki mora imeti ravno pravšnjo količino glutena oziroma lepka.
Za testo mešalnik zamesi: Žitovo moko, rumenjake, mleko, kvas, rum, vanilin sladkor, sladkor, vaniljevo in limonovo aromo. Kot aditive uporabljajo tudi E160a (karoten, barvilo v korenju) in E101 (riboflavin, vitamin B2, rumeno barvilo).
Proces izdelave
- Stroj meša sestavine od 20 do 30 minut.
- Testo zatem nekaj časa počiva.
- Nato ga prestavijo v drug stroj, ki pomaga oblikovati kroglice. Vsaka kroglica, preden vzhaja, tehta 15 dekagramov (približno dvakrat več, kot navajajo recepti za domačo peko).
- Ko so kroglice pripravljene, jih punce, ki so vajene dela, lahko bolj osredotočijo na samo testo, da je pravilno vzhajano. Včasih so vse kroglice delali ročno, a so se morali prilagoditi zaradi upada delovne sile in optimizacije proizvodnje.
- Krofi se cvrejo okoli dvajset minut, deset minut na vsaki strani, na nižji temperaturi olja.
- Še tople jih napolnijo z izbranimi marmeladami ali kremami.
Znate speči pustne krofe?
V pustnem času jih ocvrejo okrog 100.000, ob nedeljah pa jih naredijo do 15.000.
Uživanje krofov v uravnoteženi prehrani
Kakor povsod pri prehrani, je tudi pri uživanju krofov ključna zmernost. Uživanje trojanskega krofa ne pomeni, da morate popolnoma opustiti druge zdrave izbire. Priporočljivo je, da krof uživate kot občasno poslastico.
Zmernost in prilagoditve
- Velikost krofa ima pomembno vlogo pri kaloričnem vnosu. Trojanski krof je velik in težko je pojesti več kot enega naenkrat, saj je tako velik. Vodja gostinstva pravi: "Vztrajamo pri tej velikosti, ne nazadnje je prav zaradi nje trojanski krof nekaj posebnega. Tistim, ki ga ne morejo pojesti, pa pravim, da je krof narejen za ljudi, ki se imajo radi, da si ga podelimo."
- Trojanski krof lahko odlično dopolnjuje obrok, če ga postrežete s svežim sadjem ali skodelico jogurta.
- Danes obstaja že veliko receptov za bolj zdrave krofe, npr. pečene v pečici, vendar prostorske zmogljivosti na Trojanah ne dopuščajo priprave brezglutenskih ali pečene različice.
Če ste si ob letošnjem pustu privoščili kak krof, brez skrbi: v kolikor je ta del zdrave, uravnotežene prehrane, ni s tem prav nič narobe. Naše telo porablja kalorije že v mirovanju: z dihanjem, prebavo in vsemi ostalimi procesi v telesu se porablja energija. Dodatno pa kalorije porabljamo tudi s fizično aktivnostjo.
Primerjava z drugimi krofi
V forumskih debatah se pogosto omenjajo različni krofi, npr. tisti iz Hoferja (90g) ali Spara (80g), pa tudi iz drugih pekarn. Pomembno je vedeti, da se energijska vrednost in kakovost krofa lahko zelo razlikujeta. Nekateri opozarjajo, da so trojanski krofi najboljši, ko so še topli, saj mrzli niso več kot bi morali biti, medtem ko so včasih ostali dobri tudi naslednji dan. Domači krofi, spečeni po tradicionalnih receptih, so pogosto cenjeni zaradi svoje svežine in okusa, še posebej, če so postreženi topli.
Pomen in tradicija trojanskih krofov
Okrog pusta se vse vrti okoli krofov, to je naš največji praznik, pravijo na Trojanah. Vsak večer krofe, ki ostanejo, brezplačno podelijo, saj prodajajo samo čim bolj sveže. Njihovi gostje si zaslužijo le najboljše: naravne sestavine in svež krof.
Kljub temu, da so v teh več kot šestdesetih letih močno optimizirali proizvodnjo in delo ter približno vedo, koliko krofov je treba speči, to še vedno do neke mere ostaja uganka. Včasih jim jo zagode vreme, kot pred leti za pusta, ko več avtobusov ni prišlo. Tistim, ki pridejo zvečer po krofe, včasih podarijo še kakšnega gratis, če jih je veliko ostalo.
Poleg krofov in njihovih domačih toplih jedi, v katerih, če se le da, uporabijo čim bolj domače sestavine, meso in zelenjavo od bližnjih kmetov, so med gosti priljubljene tudi blejske kremne rezine in prekmurske gibanice. Med turisti je zelo veliko Avstrijcev, ki potujejo na morje, v zadnjih letih se je povečalo tudi število madžarskih gostov, in to tako poleti kot v pustnem času, ko se z avtobusi vračajo s karnevalov, denimo iz Benetk. Na pustno soboto ali nedeljo jih obišče več kot 30 avtobusov.