Kulinarična dediščina Celja in raznolikost slovenske gastronomije

Slovenija je dežela z izjemno bogato in raznoliko kulinarično dediščino, ki se odraža v vsaki regiji, še posebej pa v zgodovinskih mestih, kot je Celje. Tradicionalne jedi odslikavajo žlahtne prvine slovenske gastronomije, ki jo plemenitijo kulinarični vplivi Mediterana, Panonske nižine, Alp in Balkana v kar 24 gastronomskih pokrajinah in treh vinorodnih deželah. Kulinarika slovenskih zgodovinskih mest je edinstvena in raznolika.

Zgodovina prehranjevanja in razvoj slovenske kuhinje

Od prazgodovine do antike: korenine prehrane

Naši predniki so bili najprej rastlinojedi. Pred približno 5 milijoni let so začeli uživati meso, ki naj bi skupaj z maščobami bilo tudi vzrok za pospešen razvoj možganov na eni in krajšanje prebavnega trakta na drugi strani. Lovili so mamute, povodne konje, slone in bivole. Najpomembnejša prelomnica je bilo odkritje ognja, saj je hrana postala lažje prebavljiva in okusnejša.

Nekako 10 tisoč let pr. n. št. se je v času kmetijske revolucije razvilo poljedelstvo; gojili so ječmen in proso za razne kaše, na daljnem vzhodu pa riž. Rastlinska hrana je dosegla 90 %, število prebivalcev se je močno povečalo, vendar so se ljudje zmanjšali, zaradi obdelave rastlin pa je trpela hrbtenica in vrat.

Osnovo za razvoj današnje prehrane postavljajo v antiko in srednji vek. Pitagora in Hipokrat sta se že ukvarjala z dieto in dietetiko, ki je postala ena od vej medicine. Zelo znan je Hipokratov rek: "Hrana naj bo vaše zdravilo in zdravilo vaša hrana." Prehrana starih Grkov je vsebovala kruh, meso, ribe, sadje, zelenjavo in mleko, čemur danes pravimo mediteranski način prehranjevanja. Podobno so jedli premožnejši Rimljani; uživali so tudi različne jajčne kolače, žitne kaše iz prosa in pire, sire, pili so vino ter pridelovali in uporabljali oljčno olje. Jedem so dodajali začimbe, ki pa so bile zelo drage. Redili so drobnico in iz nje pridelovali ovčje in kozje sire, mleko in volno. Ob morju je bil pomemben ribolov. Jedi so pripravljali doma, pekli pa so jih v skupnih pečeh.

Na severu Evrope so se keltska in germanska ljudstva takrat prehranjevala z mesom prašičev, konj in goveda ter nabirala divje rastline. Niso pili vina, temveč kobilje mleko, mošt, ki so ga pridelali s fermentacijo divjih sadežev, in pivo iz žit. Za pripravo jedi niso uporabljali olja, temveč maslo in slanino. S propadom Rimskega cesarstva se je tudi pomen prehranjevanja zelo spremenil. Sledila so obdobja hude lakote, ki so jo povzročile vojne, kuga in podnebne razmere - suša in poplave.

Zgodovinska ilustracija prehranjevanja v antiki

Slovenska gastronomska raznolikost in svetovno priznanje

Slovenija je pokrajinsko zelo raznolika dežela. Na severovzhodu leži Panonska ravnina, na vzhodu Dolenjsko gričevje, na jugu Kras in Jadransko morje, na zahodu pa hribovit alpski svet. Danes je Slovenija razdeljena na 24 gastronomskih regij, ki jih določajo značilna živila, jedi in pijače. Poleg jedi, ki so značilne za posamezne regije in destinacije, imajo nekatera mesta svoje specialitete, ki se jim boste težko odrekli. V njih lahko okusite značaj posameznega mesta in njegove zgodovine. V vsaki destinaciji in zgodovinskem mestu lahko poskusite kakšno značilno pijačo ali jed in jo poskusite pripraviti tudi doma.

Kulinarične mojstrovine, prežete s talentom, izvirnostjo in navdihom, so segle v srce tudi slovitemu Michelinovemu vodniku, kar je dokaz, da imamo vrhunsko in kakovostno gastronomsko ponudbo. Evropska gastronomska regija 2021 je po mnenju Michelinovega vodnika vsekakor »destinacija, ki jo je treba obiskati«. Slovenski kuharski mojstrice in mojstri znanje gradijo na tradiciji in lokalnih živilih, v tesnem sodelovanju s svetovno priznanimi slovenskimi vinarji. Trajnost ima v Sloveniji posebno mesto, tudi ko gre za kuhinjo. Gurmansko piko na i obisku zgodovinskih mest lahko napravite z obiskom še nekaterih restavracij, ki so bile uvrščene v prestižni Michelinov vodnik. Slovenska zgodovinska mesta vam ponujajo nepozabna kulinarična doživetja in sodobno kulinariko, tesno povezano z lokalnimi ponudniki živil.

Pregledna karta gastronomskih regij Slovenije

Celje - Mesto zgodovine in tipičnih okusov

Celje, zgodovinski sedež Celjskih grofov, je danes tretje največje mesto v Sloveniji. Razgibano in zanimivo, prijazno in aktivno vas vabi s svojimi zgodovinskih zgradbami, zgodbami in sledmi ter sodobno turistično, športno in gospodarsko ponudbo. Ni veliko, a dovolj veliko, da v njem vsakdo najde nekaj zase - od bogate gostinske ponudbe, raznovrstnih športno-rekreacijskih možnosti, do galerij in muzejev ter nenazadnje nakupovanja. In ni majhno - a ravno prav majhno, da se boste počutili domače in sprejeto - Celje tako nudi raznovrstnost, ki se lahko postavi ob bok marsikateremu večjemu evropskemu mestu, a brez nevšečnosti hrupa in velemestnega vrveža. Občina Štore se razprostira na 28,1 km², na pretežno gričevnatem območju ob reki Voglajni, na vzhodnem robu Celjske kotline. Zdaj je čas, da spoznate Celje!

Tipične celjske jedi in lokalna ponudba

Kaj je lepšega kot doživeti mesto skozi vonje in okuse? Še ljubezen gre po starem slovenskem pregovoru skozi želodec. Med najbolj prepoznavne celjske slaščice spada Šamrola ali celjska rolca. To je priljubljena slaščica iz listnatega testa in vaniljeve kreme, ki jo Celjani pripravljajo že več kot 150 let. Najboljši celjski kuharski mojstri so poiskali navdih v tradiciji, recepturah in tipičnih sestavinah, ki so bile znane že na dvoru Celjskih grofov. Dodali so jim osebno ustvarjalnost in jih sodobno začinili.

Slika tradicionalne celjske rolce (šamrole)

Mestna tržnica je z arhitekturno prenovo postala ena najsodobnejših in najprivlačnejših slovenskih tržnic. Domačija Haler nudi domače pivo, ki ga varijo sami v lastni mini pivovarni. Poleg dobrega piva in dobre domače kapljice ponujajo pester izbor jedi. Ob stari cesti Dunaj - Trst stoji v Šempetru stara furmanska gostilna Privošnik. Restavracija pri Lisjaku na centru varne vožnje na Vranskem je odličen kraj za poslovna srečanja in seminarje. V njej vam, razen ob ponedeljkih, postrežejo z vedno svežo in okusno hrano. Po želji pa vas ob prijetnih večerih na zaključkih preseneti tudi kakšen priznan ansambel.

Regionalne kulinarične posebnosti Slovenije

Prekmurska kuhinja

Značilnost prekmurske kuhinje so močnate jedi, od katerih je najbolj znana gibanica. Pripravljajo tudi odlične pogače (postržjača, makova pogača, ocvirkove pogačice) in zlejvanke iz pšenične, koruzne ali ajdove moke. Od mesa prevladujejo svinjina (prekajena, sušena ali v tünki), perutnina in divjačina, najbolj znana zelenjavna jed pa je bujta repa. Značilna jed prekmurske kuhinje je tudi kaša: ajdova, prosena ali ječmenova.

Štajerske in Koroške dobrote

Štajerci imajo zelo radi juhe, med katerimi je zagotovo najbolj poznana kisla juha, ki jo kuhajo iz svinjskih parkljev in drobovine, na koncu pa obogatijo z dodatkom kisle smetane. Korošci so mojstri za štruklje, rezance in žgance. Njihova posebnost so tudi mavžlji (v svinjski mrežici pečena zmes iz mesa svinjske glave, prepraženega kruha, ajdove kaše in začimb), polnjena ovčja pečenka in mežerli (jed iz prašičje, telečje ali ovčje drobovine, kruha, začimb in jajc).

Dolenjska in belokranjska tradicija

Najbolj značilna jed na Dolenjskem so zagotovo štruklji. Poznajo kuhane, pečene in ponekod celo ocvrte, sladke ali slane ter nekvašene in vzhajane. Posebno poglavje v dolenjski kulinariki predstavljajo štruklji, ki se v zapisih omenjajo že leta 1589. Nekoč so bili štruklji na mizi ob vseh družinskih praznikih, ob koncu žetve in drugih skupinskih delih, pa tudi kot jed dobrodošlice za goste. Del tradicionalne belokranjske dobrodošlice je tudi avtohtona belokranjska pogača, ki zaradi svojstvene recepture spada med evropsko zaščitene slovenske proizvode s statusom zajamčene tradicionalne posebnosti.

Kuhinja osrednje, gorenjske in zahodne Slovenije

V Idriji ne moremo mimo znamenitih žlikrofov. Na Gorenjskem so doma orehova potica, šara (enolončnica iz koštruna in zelenjave) in prata. Kranjski štruklji so izjemna slovenska sladica, ki jo pripravljamo po receptu iz 19. stoletja. Maslovnik ali po domače masovn’k je krepka pastirska mlečna jed, ki izvira iz tržiških planin. Dišeča, rumena in kašasta slovenska jed je sestavljena iz kisle smetane, jajc in koruzne moke; ne sme biti preredka, pa tudi prekisla ne. Loška medla, jed iz prosene kaše ali moke ter zabele, sodi med najstarejše slovenske kmečke jedi. Jed je nastala v času hude lakote pred skoraj pol stoletja.

Primorska je poznana po preprostih in lahkih jedeh, ki pa so zaradi geografske raznolikosti zelo raznovrstne. Ob morju prevladujejo ribe, testenine in morski sadeži, v Istri divjačina, močnate in zelenjavne jedi, v Posočju pa kozje in ovčje meso, jedi s koruzno moko, suho sadje, krompir in mlečni izdelki. Fritaja ali omleta je značilna dobrota istrske kuhinje, ki temelji na enostavnih jedeh iz sezonskih surovin. Sadež fige je medeno sladek in aromatičen, zato tudi zaseda pomembno mesto v mediteranski kulinariki, še posebno pri pripravi sladic. Posebnost gastronomske regije Kozjansko, kamor se uvršča zgodovinsko mesto Šentjur, so kozjanski krapki. V paleti raznolikih gibanic severovzhodne in vzhodne Slovenije ima svoje posebno mesto haloška gibanica. Sladkovodne ribe, ki živijo v čistih slovenskih rekah in domačih ribogojnicah, prinašajo svežino v tradicionalno slovensko kulinariko. Cop na lop (potepača ali potanc) je sočna pogača s skuto, ki se ponudi topla. To je tradicionalna slovenska jed iz kvašenega belega (lahko tudi ajdovega ali pirinega) testa.

Kolaž fotografij različnih slovenskih tradicionalnih jedi

Kulinarični dogodki in trajnostni pristopi

Slovenska zgodovinska mesta na zanimiv in sodoben način razkrivajo marsikatere zgodbe iz preteklosti. Slovenska turistična organizacija se trudi pošiljati čim bolj kakovostno in zanimivo vsebino ter meriti odzive na poslana obvestila. Dober glas o gastronomski ponudbi sega tudi onkraj meja.

Med najpomembnejšimi kulinaričnimi dogodki v zgodovinskih mestih so Dnevi poezije in vina na Ptuju; na odmevnem mednarodnem pesniškem festivalu se žlahtna beseda združuje z vrhunskimi vini. Kolektivne blagovne znamke so vzpostavljene po modelu »Izvorno slovensko«, ta pa temelji na verigi vrednosti, ki povezuje ponudnike od vil do vilic. Omogoča vam možnost nakupa visokokakovostne ponudbe prehrambnih in rokodelskih izdelkov z lokalno dodano vrednostjo, za katere se podeljujejo tudi certifikati, po katerih boste Kolektivne blagovne znamke prepoznali.

tags: #tipicna #celjska #jed