Ekološko kmetijstvo je zakonsko urejen in nadzorovan način trajnostnega kmetovanja, ki temelji na spoštovanju naravnih zakonitosti, kroženju hranil, ohranjanju rodovitnosti tal ter varovanju biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali. V Sloveniji se ekološka pridelava na njivah povečuje dokaj počasi, kar je opaziti tako po obsegu tržnih poljščin kot vrtnin. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz leta 2024 je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.968 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja približno 8 % vseh kmetij v državi. Ekološko obdelovana zemljišča obsegajo približno 56.000-57.000 hektarjev, kar je okoli 12 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Struktura ekoloških zemljišč v Sloveniji kaže, da velik delež predstavljajo trajni travniki in pašniki, kar odraža tradicionalno usmerjenost ekoloških kmetij v živinorejo. Kljub temu so med najpomembnejšimi ekološkimi pridelki slovenskih kmetij tudi žita, kot so pira, ajda, proso in pšenica.
Zakaj pira v ekološki pridelavi? Lastnosti in odpornost
Pira (Triticum spelta) spada med prve gojene žitarice in se je izkazala kot izjemno primerna za ekološko kmetovanje. Je skromna in bolj odporna na mraz kot pšenica, kar jo varuje pred boleznimi pšenice. Pira je nezahtevna za pridelovanje in dobro uspeva tudi ob ekstenzivnih pogojih. Za piro je značilno, da ni občutljiva na ostre zime, tako da lahko mlad posevek prenese temperature tudi do ‒20 ˚C. Njeno zrnje ima veliko energijo kaljivosti, zato lahko kali tudi pod snegom, zaradi česar piro lahko sejemo tudi pozno.
Pira ni zahtevna glede tal. Posevek ni občutljiv niti za sušo, kakor tudi ne za večje količine padavin. Pira se dobro razrašča, zato naravno prepreči rast plevelov. Sam posevek redko napadejo bolezni in škodljivci. Čeprav daje manjši pridelek v primerjavi s sodobnimi pšenicami, so njene starodavne, više rastoče sorte izjemno prilagodljive. Pira za žlahtnitelje ni bila zanimivo žito, zato so se ohranile sorte, ki se na dušik v konvencionalni pridelavi ne odzovejo na želeni način (povzroči poleganje in obolevanje). Nasprotno pa tej kulturi ustrezajo hranila, ki jih dobi iz komposta, kar jo postavlja v prednost v ekoloških sistemih.
Tehnologija ekološke pridelave pire
Kolobarjenje in priprava tal
Temelj ekološke pridelave pire je skrbno načrtovano kolobarjenje. Priporočamo, da v kolobarju pira sledi metuljnicam (npr. detelji), saj nam tako pri predsetveni pripravi tal ni potrebno gnojiti z dušikom. Piro lahko sejemo tudi za okopavinami (krompir) in žiti. V teh primerih je priporočljivo, da pred setvijo njivo pognojite npr. s kompostom. Vključevanje metuljnic v kolobar je ključno za izboljšanje prehrane žit in povečanje humusa v tleh. Na primer, setev črne detelje na tretjini površin za kolobar omogoča nadomeščanje dušika, v te površine pa se lahko drugo leto zaseje žita, kar poveča pridelek in delež organskih snovi v tleh.
Prakse ekoloških kmetov kažejo, da je možno doseči pričakovane količine in kakovost pridelka z ekološkim načinom gnojenja, le z uporabo organskih gnojil in zadostnim vključevanjem metuljnic v kolobar, ob stalni skrbi za povečevanje humusa v tleh. Ohranjanje rastlinskega pokrova na njivah preko celega leta je pomembno za zajem ogljikovega dioksida in preprečevanje izpiranja hranil. Pogosto namreč v zimskem času vidimo gola, razorana tla, kar povzroča kvarjenje njihove godnosti zaradi dežja in vetra.
Ohranitveno kmetovanje, ki se uveljavlja tudi v ekoloških pridelavah, temelji na manj intenzivnem načinu obdelave tal, celoletni prekritosti tal z rastlinami ali rastlinskimi ostanki (vsaj 30 % prekritost v času setve) in na izboljšanem kolobarjenju, ki zajema vsaj tri različne glavne kulture. Na nekaterih kmetijah, ki so preusmerjene v ekološko pridelavo, so pri pripravi njiv na setev povsem opustili oranje.
Setev in skrb za posevek
Piro navadno sejemo med 15. oktobrom in 15. novembrom. Sejemo jo povprek ali z žitno sejalnico, in sicer od 160 do 250 kg semena na hektar. Globina setve naj bo od 3 do 6 cm. Stroški pridelave ekološkega krušnega zrnja so navidezno nižji, ker se ne uporabljajo sintetična gnojila in škropiva. Vendar pa je zato potrebna večja poraba goriva zaradi zatiranja plevelov s slepimi setvami in česanjem. Zadostna oskrba z dušikom med rastjo je kritična tudi pri piri. Analize kakovosti zrna pogosto kažejo nižje vsebnosti beljakovin, kar je lahko posledica pomanjkljive prehrane rastlin z dušikom od faze razrasti do formiranja klasa. Ekološki sistemi gnojenja se zato osredotočajo na naravne vire dušika in izboljšanje organske snovi v tleh.
Žetev in pospravilo
Piro žanjemo ob koncu julija, vendar jo je pomembno požeti, preden nastopi polna zrelost. Značilnost pire so tudi trde, svetlikajoče se krovne pleve, ki obdajajo klaske. Te pleve lahko predstavljajo kar polovico vsega pridelka in jih je po žetvi potrebno odstraniti. Pleve pri piri se odstranijo s trenjem ali brušenjem med kamni ali valjčki.
Izbira sort in biodinamični pristop
Za ekološko pridelavo so običajno v prodaji le semena kakovostnih sort, ki so sposobne večje akumulacije in prenosa dušika iz listov v zrnje v fazi dozorevanja. Velikega pomena je tudi njihova odpornost na bolezni in poleganje. Na splošno velja pri izboru sort načelo, da morajo biti rastline v ekološki pridelavi prilagodljive in sposobne izkoriščati življenjske vire tudi takrat, ko so ti na znižani stopnji. Priporočajo se tudi odločitve nekaterih pridelovalcev, ki se odločajo za aktivno ohranjanje biološke pestrosti sort na tradicionalne načine, saj so avtohtone in tradicionalne sorte ekosistemsko zelo prilagodljive, kar včasih za sodobne sorte ne velja.
Raziskave so pokazale zanimive razlike v donosih med različnimi pridelovalnimi sistemi. Pri piri je bil donos najboljši pri biodinamični pridelavi, nekoliko slabša je bila integrirana, sledili sta konvencionalna in ekološka, najmanjši pa je bil donos na kontrolni površini (brez gnojenja). Biodinamični sistem, ki se uvršča med ekološke načine, se je izkazal kot uspešna alternativa prevladujočim sistemom. Prednost biodinamičnega sistema pred ekološkim je v lažjem sproščanju organskih hranil iz komposta v primerjavi s hlevskim gnojem, kar je mogoče pripisati uporabi kompostnih pripravkov. To je pomembno, saj pira bolje izkorišča hranila iz komposta. Znanstvene raziskave biodinamike pripomorejo k njenemu uveljavljanju in prepoznavnosti, za razvoj njenih metod pa je potrebno, da se povežejo s prakso.
Hranilna vrednost in uporaba pire
Pira je cenjena zaradi svoje visoke hranilne vrednosti. Po vsebnosti beljakovin spada v sam vrh med žiti (14-19 %). Bogata je z vlakninami, vitamini B-kompleksa in snovmi, ki krepijo imunski sistem. Pri uporabi pirine moke je pomembno vedeti, da nima take sposobnosti vzhajanja kakor pšenična moka, zaradi česar bo kruh nižji. Tudi okus pekovskih izdelkov bo svojevrsten, vendar ostajajo takšni izdelki dalj časa uporabni in sočni. Poleg mletja v moko se zrnje pire največkrat uporablja tudi kot rižek. Piro lahko uporabljamo tudi surovo, iz nje naredimo zdrob ali si pripravimo kavni nadomestek.
Izzivi in priložnosti na trgu ekoloških žit
Povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji in Evropi postopoma narašča, kar ustvarja nove priložnosti za razvoj trženja, lokalnih prehranskih verig in kratkih dobavnih poti. Vendar pa pridelava ekoloških žit, vključno s piro, prinaša tudi izzive. Pridelava je pogosto težja, pridelki so manjši, cena pa je lahko odvisna od tržnih razmer. Leta 2020 ni bilo mogoče dobiti ekološke pire, medtem ko je sedaj je je povsod preveč, saj so avstrijski kmetje lani posejali za 45 % več pire, kar se pozna na trgu. Posledično imajo mlini zaloge do konca leta in je ne želijo odkupovati, zato cene ekološke pire lahko ostanejo na ravni preteklega leta, npr. okrog 320 €/tono.
Kljub nihanjem cen je pomembno, da ni težav s prodajo, saj ekološka žita pogosto gredo direktno iz njive v mlin. V sedanjih razmerah bi bilo nujno zgraditi več skladišč za ekološke pridelke, kar predstavlja največjo težavo ekoloških žitarjev. Bolj kot na borzne cene se trenutno pridelovalci ozirajo na instinkt in dolgoročne pogodbe s prevzemniki. Povečana raznolikost v načinih pridelave, intenzivnosti, usmeritev kmetij ter višin zaslužkov na ekoloških kmetijah je še bolj izrazita kot pri konvencionalnem kmetovanju.
tags: #tehnologija #pridelave #eko #pire