Ta dokument predstavlja pregled kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, s poudarkom na tarifnih razredih in plačnih pogojih, ki so bili določeni z Dodatkom št. 7 h Kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije.
Področje uporabe
Ta tarifna priloga nadomešča 1. in 2. točko Tarifne priloge Dodatka št. 7 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Uradni list RS, št. 24/24, z dne 22. 3.). Dodatek št. 7 je bil potrjen s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dne 19. 6. 2025 s potrdilom št. 02047-1/2006-2611-66.
Tarifni razredi in zahtevnost del
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije določa devet tarifnih razredov, ki se nanašajo na različne stopnje zahtevnosti del in zahtevane izobrazbe.
I. tarifni razred (enostavna dela)
Ta razred zajema dela, za katera se ne zahteva posebnih znanj in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
II. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Dela v tem razredu zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še eno- ali večmesečno usposabljanje.
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Za dela v tem razredu je zahtevana končana dvoletna javno priznana nižja poklicna ali srednje poklicna izobrazba.
IV. tarifni razred (zahtevna dela)
Ta razred obsega dela, za katera je potrebno končano najmanj dvoinpolletno javno priznano nižje poklicno ali srednje poklicno izobraževanje, ali triletno javno priznano srednje poklicno izobraževanje.
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Za dela v tem razredu je zahtevano končano najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje, skupaj z mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim izpitom, ali najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško, srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje.
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Ta razred zajema dela, za katera je potrebna višješolska izobrazba, izobrazba pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraževanja ali prva bolonjska stopnja.
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Za dela v tem razredu je zahtevana visokošolska, univerzitetna izobrazba ali druga bolonjska stopnja.
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Ta razred vključuje dela, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju ali drugi bolonjski stopnji.
IX. tarifni razred (izjemno pomembna dela)
Za dela v tem razredu je potreben javno priznan doktorat znanosti ali tretja bolonjska stopnja.
Posebne določbe glede izobrazbe in usposabljanja
Če se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe.
Pripravništvo
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor, in se zaključi s pripravniškim izpitom. Pripravnik opravlja ta izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Pripravniški izpit obsega preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je pripravnik usposabljal.
Odrejanje dela
Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka izobrazba, ali ob njegovem soglasju največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Delovni čas in odmori
Poleg plačanih odmorov med delom v skladu z zakonom se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za počitek in osebne potrebe, če so te predvidene glede na naravo delovnega procesa ter potrebne priprave na delo.
Neenakomerna razporeditev delovnega časa
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju največ 12 mesecev.
Delo preko polnega delovnega časa
Poleg primerov, določenih v zakonu, lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled, in delavec, ki je samohranilec otroka do 9. leta starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka.
Letni dopust
Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti na tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti delodajalca najkasneje en delovni dan pred izrabo dopusta.
Delavec, ki dela v tujini, lahko v primeru, ko delovni proces ne omogoča izrabe dopusta v tekočem letu oziroma do 30. 6. naslednjega leta, izkoristi dopust v skladu s posebnimi določili.
Najnižje osnovne plače
Od 1. junija 2025 veljajo naslednje najnižje osnovne plače za posamezne tarifne razrede, izračunane za 174 ur mesečno ter na uro:
| Tarifni razred | Najnižja mesečna osnovna plača za 174 ur v EUR | Najnižja osnovna plača na uro v EUR |
|---|---|---|
| I. | 675,12 | 3,88 |
| II. | 746,46 | 4,29 |
| III. | 821,28 | 4,72 |
| IV. | 937,86 | 5,39 |
| V. | 1.024,86 | 5,89 |
| VI. | 1.195,38 | 6,87 |
| VII. | 1.398,96 | 8,04 |
| VIII. | - | - |
| IX. | - | - |
Veljavnost določb
Z začetkom uporabe tega dodatka se prenehata uporabljati 1. in 2. točka prejšnje tarifne priloge. Ta dodatek začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 1. točke 1. člena tega dodatka, ki se uporablja od 1. 6. 2025.