Visoki fižol je priljubljena vrtnina v domačih vrtovih, ki izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice oziroma stročnice. Užiten del rastline so stroki in fižolova zrna, ki jih uživamo tako mlada kot suha. Poznamo rumeno stročje in zeleno stročje sorte. Ker je visoki fižol plezalka, za rast potrebuje oporo za ovijanje.
Izbira in postavitev opor
Opora za visoki fižol mora biti visoka najmanj 2 metra, saj bo višja opora omogočila fižolu, da zraste tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskov. Na Koroškem se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice ali vrhovi.
Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla.
Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore nameščene na zunanji strani okvirja gred. Vitice fižola hitro najdejo oporo; če je rastlina preveč oddaljena, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Pomembno je, da se fižol ovija desnosučno, zato ga obvezno tako tudi ovijemo.
Vodnik kmeta za obvladovanje gojenja zelenega fižola
Setev in sajenje visokega fižola
Visoki fižol je bolj toploljubna rastlina, zato ga sejemo, ko preneha nevarnost slane, običajno od začetka maja do sredine junija. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Optimalna temperatura tal za kaljenje je vsaj 10 °C.
Semena fižola lahko pred setvijo namočimo v vodo za največ 12 ur, s čimer povečamo in izboljšamo kaljivost. Priporoča se namakanje v vodno mešanico Green Defender Kelp tonica (2 ml Kelp tonica in 1 L mlačne vode) za največ 2 uri, saj to semena razkuži pred rastlinskimi boleznimi in zaščiti pred pticami in miškami.
Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo. Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn na kol/vrvico (ob koruzi do 8 zrn), pri bolj bujnih sortah pa do 6 zrn na kol/vrvico (ob koruzi 3 do 4 zrna). Za štiričlansko družino se priporoča posejati 40 semen fižola. Če na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Če visoki fižol vzgajamo iz sadik, semena posejemo v lončke sredi aprila in sadike s koreninsko grudico presadimo na prosto v maju. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva metra. V primeru, da kole postavljamo naknadno, je gredo v maju mogoče pokriti s kopreno, kar preprečuje poškodbe kalečih semen s strani ličink fižolove koreninske muhe.
Nega in oskrba med rastjo
Visoki fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem. Pomembno je zagotoviti dobro pognojena tla z veliko organske mase, kar lahko dosežemo z ekološkim organskim gnojilom, kot je Green Defender Neem cake. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to lahko povzroči več škode kot koristi.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste, predvsem pa, da listne žile ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella tekoči magnezij.
Izdatno zalivanje je posebno potrebno v vročem poletju, saj tako izboljšamo oploditev. Zalivamo enkrat do dvakrat tedensko, da namočimo tla do globine četrt metra oziroma 20 cm. Pomembno je, da ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Paziti moramo tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši lahko zemlji občasno dodamo naravni vitaminski kompleks Bio Plantella Vita.
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Tla lahko zastremo z listjem ali s slamo, vendar bodimo previdni zaradi polžev. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo, saj se polži radi zadržujejo pod zastirko. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu.
Spremljevalne rastline in kolobarjenje
Fižol dobro uspeva v družbi določenih rastlin:
- Dobri sosedje: koruza, sončnica (okoli katere se velikokrat ovije), buča (ki se plazi spodaj in senči tla), kumare, paradižnik, solata, endivija, radič, motovilec, zelena, rdeča pesa, blitva, špinača, repa, redkvica in kreša.
- Odganjalci škodljivcev: kapucinke in šetraj ob fižolu zmanjšajo težave z ušmi.
V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli in cvetačo.
Nekatere rastline so slabi sosedje fižolu:
- Slabi sosedje: paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
Za zdrav pridelek je pomembno vzdrževati štiriletni kolobar.
Izzivi in zaščita pred škodljivci ter boleznimi
Tako kot pri nizkem, imamo tudi pri visokem fižolu vrsto različnih izzivov:
Škodljivci:
- Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju.
- Na mladih rastlinah lahko opazimo polže, ki v deževnem maju in juniju povzročijo veliko škode.
- Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v maju. Kasneje, ko rastlina zraste, ličinka ne predstavlja več težav.
- Na listih se lahko pojavijo črne uši in pršice, še posebej v poletnem času. Za zatiranje listnih uši lahko uporabimo naravne insekticide.
- Hrošček fižolarja je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot na vrtu. Njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn, kar opazimo po drobnih luknjicah v semenih.
Bolezni in fiziološke motnje:
- V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Razlogi so lahko visoke temperature, ki preprečujejo oploditev, suh zrak, pregnojenost tal z dušikom, slab kolobar ali občutljivost sorte na dolžino dneva. Zalivanje situacijo ublaži, a je za oploditev ključna visoka zračna vlažnost.
- Na fižolu se lahko pojavijo rja (zelo hitro se širi pri temperaturah nad 25°C), razne pegavosti (fižolova pegavost, bakterijske pegavosti), viroze in plesni (bela plesen, pepelasta plesen).
Za zdrav pridelek je ključno sajenje zdravega semena, vzdrževanje štiriletnega kolobarja in primerne razdalje med rastlinami. Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Nabiranje in shranjevanje pridelka
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, najmanjše od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, nato postopoma izgubijo mehkobo in svežino ter se začnejo sušiti.
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma. Zrnje fižola obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah, fižol predstavlja bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Shranjujemo ga enako kot nizki fižol:
- Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce.
- Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo (za približno pol leta), ali v hladilniku za teden do dva.
- Zrela in suha zrna shranimo v kozarce v shrambi (dobro leto). Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Ohranjanje semen in izbira sorte
Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta. Pomembno je, da izberemo tiste sorte, ki so nam všeč po okusu, po videzu in naših zmožnostih obdelave in kolobarja. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk.