Če je bilo zadnje desetletje v Ljubljani priča razcvetu burgerjev in nato napolitanskih pic, je zdaj končno prišel čas za najboljše - sladice! Slaščičarne v Ljubljani so zadnja leta zrasle kot gobe po dežju, kar kaže na prebujeno zanimanje za butične sladke kreacije.
Nastanek in ideja "Torte Ljubljana"
Ljubljana ima odslej svojo značilno sladico, saj sta si idejna vodja projekta, Eva Strohmaier Ocvirk in Marjan Nemanič, zastavila vprašanje: »Le zakaj bi svojo torto imel Dunaj, Ljubljana pa ne?« Lotila sta se izziva oblikovanja slaščice, ki naj bi veljala za najbolj reprezentativno oziroma tisto, ki uradno nosi ime mesta.
Zamisel za Torta Ljubljana je v mislih obstajala že kar nekaj časa, njeno "rojstvo" pa je nadziral etnolog dr. Janez Bogataj. Recept je dokončno razvila Tanja Vilnar, ki je s svojim znanjem udejanjila zmagovito kombinacijo pristnih slovenskih sestavin v božansko dobro torto. Etnolog dr. Janez Bogataj je strokovno podprl idejo in ekipo prijazno spodbujal ter usmerjal na pravo pot skozi čas razvoja torte. Ustvarjalci so dalj časa razmišljali, kako popestriti kulinarično ponudbo prestolnice s sodobnimi smernicami, sprva preigravali zamisli, kot so zamrznjeni jogurt in juhe, nazadnje pa pristali pri torti. Blagovna znamka Torte Ljubljana je zaščitena.
Sestavine in edinstvenost recepture
Za Torta Ljubljana so uporabili najboljše domače sestavine, značilne za vse slovenske regije, in ob tem niso posegali ne po umetnih sladilih ne po drugih dodatkih. Torta je bogata, sočna, s polnimi okusi in brez umetnih sladil ter drugih dodatkov.
Kakovostne sestavine združujejo celotno Slovenijo:
- Fige s Primorske: Izbira fig je bila odločilna, saj so bile v igri sprva tudi brusnice, maline in robide. Končno je zmagala figova marmelada, ki jo je Tanja Vilnar vključila v recept. Ideja za uporabo fig jo je prešinila med sprehodom po Ljubljani, pri Prešernovem spomeniku.
- Bučnice in ajda iz Prekmurja: Bučna semena dodajajo hrustljavost. Čeprav buče rastejo tudi na Ljubljanskem barju, nas seveda asociirajo na Prekmurje. Ajdova moka je bila od vsega začetka obvezna sestavina, saj je bila edina smernica, ki se je Tanja Vilnar morala držati, da je torta brez glutena. Ajda raste tudi ob Ljubljanici, Valvasor pa je že pisal o njeni pogosti rasti na Kranjskem.
- Kostanj iz slovenskih gozdov: Kostanj je značilen plod slovenskih gozdov, ogromno ga je ob mestu.
- Med in mandlji: Pomembni dodatki, ki skupaj s čokolado dopolnjujejo okusno paleto.
Torta je oblita s kakovostno čokolado, okrašena pa z bučnimi semeni in čokoladnimi medaljončki z zmajskim emblemom Torte Ljubljana. Kot pravijo ustvarjalci, je pri toliko sestavinah zelo težko najti pravo harmonijo okusov, kar je zahtevalo številne poskuse in usmerjanje etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je ideje zavrnil ali potrdil.
Predstavitev in prodaja
Torta Ljubljana se je premierno predstavila že na grajskem martinovanju na Ljubljanskem gradu za povabljene, ki so se ga udeležili tudi diplomati, in odzivi so bili zelo dobri. Uradno, slavnostno predstavitev je doživela na Čopovi ulici, kjer je slaščica ekskluzivno na voljo v posebej zanjo izdelani embalaži.
Pakirana je v lični embalaži, škatli, ki jo je mogoče uporabiti še za druge priložnosti. Za dizajn embalaže in celostne grafične podobe je poskrbela agencija Imelda Ogilvy.
Filozofija in pomen ljubljanske torte
Ker je Ljubljana glavno mesto Slovenije in središče dogajanja, Torta Ljubljana združuje sestavine iz najrazličnejših predelov naše dežele, kar predstavlja odlično promocijo prestolnice turistom. Ljubljana je presečišče vse Slovenije in tudi torta je takšna, saj poveže vse regije, vse, kar je lokalnega in dobrega.
Avtorji verjamejo, da so z njo obogatili turistično ponudbo mesta, saj noben spominek ni bil dovolj prepoznaven. "Za zdaj naj se najprej uveljavi v Ljubljani," pravi Tanja Vilnar, ki upa, da se bo Torte Ljubljana otroci nekoč spominjali tako, kot se je ona svojega otroštva in dni, preživetih z babico ob torticah v Petričku.
Razvojni proces in navdih Tanje Vilnar
Tanja Vilnar, čeprav po izobrazbi ni slaščičarka, je vedno rada kupovala kuharske knjige in se je ukvarjala s kulinariko. Priznava, da ni lahko zamesiti torte, ki ne bi bila predvidljiva, zato je potrebovala pomoč in strokovno usmerjanje. Pri torti se je držala načela, da mora zadišati domače, kar zahteva več časa, bolj komplicirane postopke in dražje sestavine, pri čemer polproizvodi ne pridejo v poštev.
Med razvojem je razmišljala tudi o zgodovinskem kontekstu in prebirala dela Valentina Vodnika, ki v "Kuharskih bukvah" prvi navaja ajdovo torto. Ugotovila je, da so takrat ljudje uporabljali tisto, kar so imeli pri roki, in da so bile slaščice iz medu verjetno najbližje sladkarijam. Ajdova torta iz tistega časa, narejena iz ajdovega kruha, zmešanega z jajci in sladkorjem, je danes povsem pozabljena, kar je Tanje Vilnar le še okrepilo željo po ustvarjanju trajne ljubljanske sladice.
Načrti za prihodnost
Ekipa v bližnji prihodnosti načrtuje še izdelavo "piškota Ljubljana", prav tako narejenega iz slovenskih sestavin in primernega za različne priložnosti, tako za tujce kot tudi domačine.
tags: #tanja #ljubljanska #torta