Hrana predstavlja eden največjih izdatkov gospodinjstev. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) povprečno slovensko gospodinjstvo zanjo porabi okoli 15 odstotkov vseh sredstev za nakupe. Cene hrane sicer rastejo že nekaj časa, saj so se v obdobju desetih let (2015-2025) cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za kar 50 odstotkov. Medtem ko so se nekateri izdelki dražili postopoma, strokovnjaki napovedujejo, da so podražitve mesa, zlasti svinjine, neizogibne.
Ključni dejavniki rasti cen svinjskega mesa
Točne napovedi, kolikšne bodo podražitve mesa, ni možno podati, a poznavalci trdijo, da se bo meso zaradi višjih cen osnovne surovine, visokih cen energentov in višjih stroškov dela dejansko podražilo. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je razkril, da so podražitve posledica rasti cen vseh surovin za proizvodnjo. Svinjsko meso naj bi se po ocenah podražilo za 10 do 15 odstotkov.
Glavni razlogi za ta trend vključujejo:
- Cene krme: Koruza in soja, ki sta ključni za prehrano prašičev, sta se močno podražili. Koruza je denimo dražja za 50-70 odstotkov.
- Stroški energije in embalaže: Višje cene elektrike in materialov za pakiranje neposredno vplivajo na končno ceno na policah.
- Stroški dela: Povečanje stroškov dela v predelovalni industriji dodatno pritiska na proizvajalce.
- Logistika: Dražji transport in višji stroški logistike so pomemben dejavnik v celotni prehranski verigi.
Vpliv geopolitičnih razmer in globalnega trga
Slovenski trg kot del globalnega trga nima izrazitega vpliva na gibanje cen, saj je tako na uvozni kot izvozni strani odvisen od dogajanj na zunanjih trgih. Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, pojasnjuje, da je dvig cen hrane posledica inflacijskih gibanj, ki so nastala z dvigom cen energentov in posledično repromateriala v pridelavi.
Poseben vpliv na trg svinjine imajo tudi razmere v tujini. Nemčija in nekatere druge evropske države zaradi afriške kuge že nekaj časa ne izvažajo svinjskega mesa na azijske trge. Slovenija sicer svinjsko meso izvaža v zahodno Evropo, ta pa ga nato pošilja na Kitajsko. Slovenskim pridelovalcem se neposreden izvoz na azijske trge zaradi visokih logističnih stroškov ne izplača. Poleg tega obstaja možnost, da bo Kitajska kmalu postala bolj samooskrbna, saj intenzivno gradi nove hleve.
Izvršni direktor McDonald'sa o vplivu afriške prašičje kuge na ponudbo svinjine
Strukturni problemi v prehranski verigi
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da vse podražitve niso vedno objektivno utemeljene. Matjaž Pirc iz ZPS izpostavlja, da so cene hrane v Sloveniji v povprečju rasle hitreje od inflacije. Del podražitev je povezan s tržnimi praksami znotraj EU, kjer nekateri veliki proizvajalci trgovcem omejujejo nabavo v državah z nižjimi cenami, s čimer se trg umetno razdeli.
Pojavi "skrčflacije" in "skimpflacije"
Potrošniki se vse pogosteje srečujejo tudi s prikritimi podražitvami:
- Skrčflacija (shrinkflation): Proizvajalci zmanjšajo količino izdelka ob nespremenjeni ali celo višji ceni.
- Skimpflacija (skimpflation): Zamenjava kakovostnih sestavin s cenejšimi alternativami.
Vpliv na socialno ogrožene skupine
Podražitve hrane najbolj občutijo ranljive skupine in gospodinjstva z nizkimi dohodki. Humanitarne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas in Zveza Anita Ogulin, zaznavajo porast števila prejemnikov pomoči. Med njimi so vse pogostejši "revni zaposleni", katerih plače ne zadoščajo za dostojno preživetje ob tako visokih cenah osnovnih živil.
V praksi se družine pogosto odločajo med plačilom položnic in nakupom hrane. Ker neplačilo najemnine ali elektrike pomeni tveganje za izgubo bivališča, se ljudje pogosteje odpovejo kakovostni prehrani, kar dolgoročno vpliva na njihovo zdravje. Humanitarne organizacije opozarjajo, da lahko z enakim zneskom donacij danes kupijo bistveno manj hrane kot pred leti.
Možne rešitve in predlogi za omilitev draginje
Za zaščito potrošnikov in stabilizacijo trga so bili podani različni predlogi:
- Znižanje stopnje DDV: Predlog za znižanje DDV na osnovna živila bi lahko neposredno znižal končne cene za potrošnike.
- Doslednejši nadzor: Vzpostavitev sistemskega, neodvisnega in nenapovedanega spremljanja cen in marž v celotni verigi.
- Ciljani ukrepi: Uvedba vavčerjev za hrano ali subvencioniranih cen za najranljivejše skupine prebivalstva.
- Spodbujanje lokalne samooskrbe: Čeprav stopnja samooskrbe nima neposrednega vpliva na ceno na globalnem trgu, dolgoročno prispeva k zanesljivosti oskrbe in stabilnosti verig.
Strokovnjaki opozarjajo, da se podražitve verjetno ne bodo povsem ustavile, zato bosta načrtovanje nakupov in spremljanje akcij ostala ključna za povprečnega slovenskega potrošnika.