Gimnazija Vič se ponaša z dolgo tradicijo uspešnega delovanja šolske kuhinje z ekipo kuharjev in pomočnikov, saj se večina dijakov prehranjuje v šoli. V šolskem letu 2024/25 kar 60 % dijakov kosi in 90 % malica v šoli, kar poudarja pomembnost šolske prehrane. Dijaki lahko izbirajo med različnimi vrstami malice. Še posebej uravnoteženi in zdravi so obroki pri sadno-zelenjavni malici, saj je ta pogosto sestavljena iz solat, obogatenih s stročnicami, oreški, siri ali mesom, ali pa iz sadnih solat in sadnih smutijev. Poskrbljeno je tudi za vegetarijance in dijake z alergijami na hrano, tudi pri kosilu.
V šolskem letu 2025/25 so posodobljene smernice zdravega prehranjevanja v VIZ (Vzgojno-izobraževalni zavodi) podprli z novo pridobitvijo - velikim solatnim barom. Ta ponuja široko izbiro presne in kuhane zelenjave ter stročnic, kar omogoča dijakom, da si sami izberejo zelenjavo, ki jim je všeč, in si jo začinijo po svoje. Ekipa iz kuhinje skrbi tudi, da so po hodnikih celo dopoldne na voljo sadje in čaji.
Ekipa šolske kuhinje sodeluje tudi pri pouku, pri projektih in izmenjavah, na delavnicah priprave tradicionalnih slovenskih jedi, pri spoznavanju jedi drugih kultur ob učenju tujega jezika, obeleževanju dni, povezanih s hrano, kot sta svetovni dan zdravja in teden evropskih jezikov, dogodkih v organizaciji dijaške skupnosti, razrednih tekmovanjih in s predlogi jedi ter jedilnikov.
Veroizpoved in prehranske omejitve
Islam ima kar precej omejitev, vendar v dobro človeku, saj mu pravzaprav delajo samo preglavice, na primer alkohol, svinjsko meso, ki je nečisto. Poleg prašiča muslimani ne smejo jesti psa, lisice in osla. V islamu so prepovedana posojila z obrestmi in igre na srečo ter uveljavljene osnovne prepovedi, kot so ne kradi, ne laži, spoštuj starejše. Osebno ni bilo nikoli neprijetno zaradi vere, saj ne prakticiram radikalnega islama oziroma živim v bolj liberalno usmerjenem islamu, za katerega menim, da je svobodnejši in pravilen.
Prehranski zakoni vseh večjih religij, pojasnjeni v 5 minutah
Eksperiment lažnih novic na Gimnaziji Vič
Urban Lečnik Spaić, dijak 4. letnika Gimnazije Vič, je zaradi eksperimenta v raziskovalni nalogi z naslovom "Fake news v informacijskem neredu" v javnost lansiral lažno novico. Novica je trdila, da na gimnaziji zaradi spoštovanja dijakov muslimanske vere s šolskega jedilnika začasno umikajo svinjino, nato pa je opazoval njeno širjenje po spletu. Opozarja, da je šlo za eksperiment in nikakršno širjenje nestrpnosti.
Ozadje in motivacija eksperimenta
K izbiri teme "Fake news v informacijskem neredu" je dijaka spodbudilo več dejavnikov, med drugim tudi učna ura filozofije profesorja Edina Saračeviča, ki je razlagal o Slovencu, ki je naplahtal državo, češ da je postal svetovni prvak v računalništvu. Naloga je bila izdelana v sklopu maturitetnega predmeta sociologije, kjer je obvezna priprava seminarske naloge. Glavni razlog za hitro kroženje lažnih novic je v tem, da smo "nekako leni in površni in da se nam vedno tako mudi". Opaža se tudi, da večine ljudi sploh ne zanima drug zorni kot novice, ki jo prebirajo.
Vpliv digitalizacije na širjenje lažnih novic
Tretji dejavnik, ki spodbuja hitro kroženje lažnih novic, je digitalizacija. Karkoli delimo, se zelo hitro razširi po spletu. Po eni strani nam to olajša zadeve, po drugi pa oteži. Pomemben dejavnik, ki spodbuja hitro kroženje lažnih novic, je digitalizacija, saj se vse, kar delimo, zelo hitro razširi po spletu. Po eni strani nam to olajša zadeve, po drugi pa oteži.
Izvedba eksperimenta
Urban Lečnik Spaić je objavil dve lažni novici: eno na ponarejeni strani Gimnazije Vič in eno na ponarejeni strani Mladine. Strani sta bili na videz enaki originalu, le URL sta imeli drugačen. Članek o tem, da so na Gimnaziji Vič poskusno ukinili svinjino v vseh obrokih, ob petkih pa meso v celoti, s čimer naj bi spoštovali dijake muslimanske oziroma krščanske vere, je Urban objavil 2. februarja, teden dni pred informativnimi dnevi. S tem, ko so ustvarili dve spletni strani, so naredili še korak dlje od Mihe Artnaka, umetnika, ki je pred časom ustvaril lažno stran Guardiana, na kateri je bil objavljen članek o njegovem umetniškem delu, za katero naj bi dobil dobro plačilo.
Odziv šole in širjenje novice
Šola se je zelo hitro odzvala. Nekaj minut pred polnočjo istega dne je ravnateljica pisala Urbanu, kot predsedniku dijaške skupnosti na šoli, in jo je zanimalo, ali kaj ve o tem, kaj se dogaja. Eksperiment je bil predčasno prekinjen, zato niso izkoristili vseh virov, ki bi jim pomagali pri deljenju spletnih strani. Če bi eksperiment trajal dlje časa in če bi izrabili več sredstev za deljenje informacij, bi dosegli še več ljudi. Članek je objavil 2. 2. 2018 ob 15. uri, delil pa ga je v popoldanskem času. Poslal ga je trem FB-prijateljem, potem pa je zaokrožil. Z deljenjem ni imel posebnih težav, sploh če imaš veliko prijateljev, ki novico širijo dalje. Novica se je hitro razširila, ker se je navezovala na prehrano, na fobijo pred muslimani in je igrala na predsodke. Z algoritmi družbenih omrežij so v ospredje dogajanja postavljene novice, ki so všečne bralcem in niso nujno tudi kakovostne in resnične. Z uporabo družbenih omrežij so se začeli oblikovati filtrirni mehurčki.