Zelje se ponaša s številnimi zdravilnimi lastnostmi, ki jih je vredno spoznati. Že v starem Egiptu in rimskem imperiju so cenili zelje zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, nanj pa so prisegali tudi naši predniki. V ljudskem izročilu velja za 'domače zdravilo revežev', saj je bilo zelje vedno cenjeno živilo. Mnoge sodobne raziskave so potrdile njegove zdravilne učinke.
Zdravilne lastnosti zelja
Zelje odpravlja strupe, deluje odvajalno, protivnetno, krepi telo in ga razkužuje. Surovo ali rahlo kuhano v pari je bogat vir hranilnih snovi, vitaminov A, B, C in E, kalcija, žvepla, silicija, magnezija in joda. Ker vsebuje veliko železa in joda, je zelje učinkovito sredstvo proti slabokrvnosti ter nam povrne moči, ko smo izčrpani od bolezni. Zelje vsebuje res izjemno veliko vlaknin in je zato odličen za pravilno in urejeno delovanje prebave, spodbuja izločanje strupov, čisti črevesne stene in spodbuja delovanje metabolizma. Zaradi vlaknin skrbi za uravnan nivo holesterola in pomaga pri nižanju presežka trigliceridov. Zelje vsebuje izjemno veliko kalija, ki iz notranjosti celic pomaga odplakniti vse strupe in nečistoče ter jih napolni s kisikom in potrebnimi hranili, ki skrbijo za nemoteno delovanje vseh telesnih organov. Ker vlaknine in kalij spodbujajo delovanje metabolizma, je zelje priporočljivo tudi pri uravnavanju telesne teže. Zaradi dobrega delovanja na celoten endokrini sistem pa so dokazali njegove pozitivne učinke na zmanjševanje obolevnosti za rakom, saj spodbuja apoptozo oziroma smrt rakavih celic in preprečuje nastanek tumorjev.
Uživanje zelja
Zelje spodbuja imunski sistem in tvorjenje protiteles, tako se lahko z juho ali čajem iz zelja obranimo pred prehladom, gripo ali kašljem. Žveplo, ki ga vsebuje, razkužuje dihalne poti. Zelo zanimiv je tudi regenerativen učinek zelja na razjede v prebavnem traktu. Redno uživanje surovega zelja ščiti pred rakom črevesja in pomaga pri vnetjih ter proti zgagi. Pomaga tudi pri obnavljanju jeter in uravnava vrednost sladkorja v krvi. Zelje pomirja, zmanjšuje stres, izboljšuje možganske sposobnosti in koncentracijo ter krepi imunski sistem. Pomaga pri preprečevanju rakavih obolenj, pozitivno deluje na spolnost, pomaga pri nespečnosti in zmanjšuje raven holesterola v krvi. Priporočljivo je uživanje čim več svežega zelja, saj je najbolj bogato z vitamini, pri kuhanju se jih nekaj izgubi.
Hranilna vrednost in priprava
Jesen je čas, ko se na marsikateri mizi znajde sveže ali kislo zelje. In prav je tako, kajti ta zelenjava, ki je sicer na voljo skozi vse leto, je bogat vir vitaminov in mineralov ter ima številne blagodejne učinke na naš organizem. Izbirate lahko med belim in rdečim zeljem. 100 gramov svežega zelja vsebuje približno 25 kalorij, kislo pa celo nekoliko manj in ravno zaradi nizke kalorične vrednosti ter občutka sitosti, ki ga daje, je zelje dobrodošlo živilo pri hujšanju. Ta listnata zelena zelenjava je bogat vir vitaminov A, B in C, vsebuje pa tudi veliko kalcija, magnezija, železa, žvepla, fosforja, folne kisline ter vlaknin. V 100 gramih zelja je približno 6 gramov ogljikovih hidratov (od tega 3 grame sladkorjev), 1 gram beljakovin, 0,1 gram maščob. Zaradi aminokisline glutamin se zelje uvršča med živila, ki blažijo vnetne procese v telesu in posledično pomagajo pri vnetjih ustne, želodčne ali črevesne sluznice, celo pri vnetjih dihalnih poti. Zelje lajša tudi črevesne motnje, spodbuja izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke ter blagodejno vpliva celo na ščitnico in posledično na raven ščitničnih hormonov v organizmu. Mnogi zelje že od nekdaj uporabljajo tudi kot pripomoček pri premagovanju nespečnosti in v boju proti napetostim ter stresu. Še kako pomemben pa je tudi podatek, ki ga dokazuje kar nekaj raziskav, in sicer da zelje (tako kot druga zelena listnata zelenjava) zmanjšuje tveganje za nastanek raka na črevesju in prostati.
Zelje je zelo trpežna zelenjava. Sveže vam bo v hladilniku zdržalo kakšen teden dni, le pred uporabo boste morali zgornjo plast zeljne glave zavreči. V kleti bo zdržalo še dlje, vendar ga ne smete hraniti v polivinilasti vreči, temveč ga preprosto zavijte v časopisni papir. Pripravite ga lahko na veliko različnih načinov - kot solato, sarmo, segedin, joto, juho, dodatek klobasam ali drugim mesnim jedem … Medtem ko nekateri prisegajo na sveže zelje, pa imajo drugi veliko rajši kislega. Posebno v tem času je zelje zelo priljubljena hrana naših dnevnih obrokov. Za lahek hrustljavi obrok, malico ali večerjo, si lahko pripravimo solato iz svežega zelja. Pri nakupu zelja je potrebno izbirati čim bolj čvrste zeljne glave. Brez težav ga lahko imamo več kot teden dni v hladilniku. V kleti dobro stoji, če ga zavijemo v časopisni papir. Zimski čas ni le čas za snežne radosti, ampak tudi za prehlad ter padec odpornosti. Zelje zagotavlja, da telo dobi najkakovostnejše elemente, ki jih potrebuje za vzdrževanje biološkega ravnovesja v organizmu. Zelje je ena izmed najstarejših vrtnin na svetu in je še vedno zelo priljubljena pri pripravi dnevnih obrokov, saj vsebuje nizko hranilno vrednost. Vsebuje življenjsko pomembne sestavine, ki jih moramo dnevno vključevati v prehrano, saj jih naše telo ne proizvaja samo.
BRZ I JEDNOSTAVAN RUČAK OD ZELJA! JEFTINO I PREUKUSNO JELO KOJE ĆE VAS ODUŠEVITI!
Integrirana pridelava zelja
Seveda je pomembno tudi, da je zelje pridelano na naravi prijaznejši način. Pri pridelavi integrirane zelenjave se uporabljajo le dovoljeni pripravki za varstvo rastlin, vzpodbuja se uporaba biotičnih pripravkov, veliko pozornosti se posveča ohranjanju in dvigovanju rodovitnosti tal. Zelenjava iz integrirane pridelave zagotavlja kratko pot od njive do krožnika.
Zelje za zunanjo uporabo - zeljne obloge
Obloge iz zelja sodijo med najbolj razširjene domače postopke v srednjeevropskem prostoru. V Sloveniji jih mnogi poznajo iz otroštva, kot pripomoček, ki so ga babice uporabljale pri udarcih, oteklinah, napetih sklepih ali občutljivih predelih kože. Zelje je že stoletja znano po svojih zdravilnih lastnostih, a le redki v sodobnem času se zavedajo, kako močne so lahko obloge iz zelja pri lajšanju različnih zdravstvenih težav. Zelje je bilo v preteklosti stalnica vsake kuhinje. Prav zato ni presenetljivo, da se je pojavilo tudi v domači negi. List je velik, prožen, zlahka se prilagodi obliki kolena, komolca ali stopala, hkrati pa vsebuje veliko vode in rastlinskih sokov. Starodavni zdravilci so verjeli, da ima zelje lunino moč, ker je zraslo ob polni luni, danes pa prehranski strokovnjaki vedo, da so zdravilni učinki zelja povezani z veliko vsebnostjo žvepla in vitamina C v njem. Zelje ni primerno samo za uživanje, tudi obloge iz zelja imajo veliko prednosti. Zelje je izjemno zdrava zelenjava in številne študije so pokazale, da lahko zniža tveganje za nastanek različnih zdravstvenih stanj (diabetes, bolezni srca), zelo učinkovite pa so tudi obloge iz zelja.
Zeljni listi učinkujejo blažilno, razkužilno in zdravilno ter pospešujejo izločanje strupov iz kože. Zeljni obkladki pomagajo pri celjenju ran, opeklin, turov, podplutb, razjed, mozoljev ter pikov in herpesa. Zeljne obloge so naravna metoda zdravljenja, pri kateri sveže zeljne liste položimo neposredno na kožo. Ta tehnika je preprosta in ne zahteva posebnega znanja ali dragih pripomočkov. Zelje je že tisočletja cenjeno zaradi svojih zdravilnih lastnosti. V tradicionalni ljudski medicini je bilo pogosto uporabljeno za zdravljenje različnih obolenj, od prebavnih težav do kožnih bolezni. Že v stari Grčiji in Rimu so zdravniki priporočali uporabo zeljnih oblog za lajšanje bolečin in vnetij. Način priprave je bil vedno preprost. Oblogo so običajno pustili na mestu nekaj ur ali čez noč, nato pa zamenjali z novo. Danes se zeljne obloge pojavljajo predvsem v kontekstu domače nege. Način priprave je ostal skoraj nespremenjen. List naj bo hladen ali sobne temperature, ne leden.
Pripravimo jih tako, da velikim zeljnim listom odstranimo stržen, ter jih namočimo v vročo vodo ter jih nato povaljamo s kuhinjskim valjarjem. Nekaj slojev tako pripravljenih listov položimo na obolelo mesto in jih povijemo s povojem. Čez nekaj ur obkladke zamenjamo. Zeljne obloge so zelo koristne tudi pri lajšanju oteklin na sklepih. Če obkladek položimo na prsi, blaži kašelj, če ga pa položimo na spodnji del trebuha, lajša vnetje sečil. Zeljne liste preprosto očistite, nekoliko zmečkate, da sprostite sokove, in jih položite na prizadeto območje. Obloge iz zelja delujejo tako, da s pomočjo biološko aktivnih snovi, ki jih vsebuje zelje, zmanjšujejo vnetje in spodbujajo proces zdravljenja. Zelje vsebuje glukozinolate, flavonoide in druge antioksidante, ki imajo protivnetne lastnosti. Ko list zelja položite na kožo, začnejo te snovi prodreti v tkivo, kjer lajšajo bolečine in zmanjšujejo oteklino. Visoka vsebnost vitamina C in žvepla v zelju odstranjuje strupe (proste radikale in sečne kisline). Nenavadno, a obloga iz toplega zelja naj bi pomagala pri lajšanju bolečin glavobola, 50 ml soka svežega zelja dnevno pa pomaga pri kroničnih glavobolih. Zeljni list si ovijte okoli obolelega sklepa ter ga pritrdite z gazo.
Domače obloge so del ljudske prakse in niso nadomestilo za zdravstveno obravnavo. Če se pojavijo močne bolečine, izrazito otekanje, rdečina, vročina kože, omejeno gibanje ali dolgotrajne težave, je pomembno poiskati strokovni nasvet.
Za zdravljenje so uporabni zeljni listi, sok svežega zelja in zelnica:
- Proti glavobolu: zmečkajte liste svežega zelja, jih segrejte v pečici in si z njimi obložite glavo.
- Proti cirozi jeter in črevesnim boleznim: dva do tri velike sveže zeljne liste dajte v liter vrele vode in kuhajte tri do pet minut.
- Proti angini in izgubi glasu: izcedite sok iz svežega zelja in ga skuhajte z enako količino medu.
- Proti zvinom: na obolelo mesto polagajte obloge iz kuhanih ali segretih zeljnih listov.
- Proti odvečnim kilogramom: naribano zeljno glavo posolite in pustite stati dve uri. Nato odcedite, dodate žličko olja, sok ene limone in pol litra domačega kislega mleka. Vse skupaj dobro premešate in postavite v hladilnik.
- Proti bolečinam v želodcu: pripravite tri zeljne liste, tri drobno sesekljane čebule in šest pesti otrobov. Kuhajte v vodi 10 do 15 minut in ves čas mešajte.
- Za zdravljenje ran: zeljne liste operete, izrežete rebra, jih razvaljate in položite na rane trikrat na dan po tri ure.
- Proti revmi: skuhan, še topel zeljni list položite na boleče mesto in zavežete čezenj platneno krpo. List pustite na obolelem mestu dve uri.
- Za krepitev in izboljšanje sluha: pred spanjem namočite košček gaze v zelnico, jo potisnete v uho in pustite čez noč.
- Proti bolečinam v križu: na boleče mesto položite zeljne liste, iz katerih ste izrezali rebra. Preden položite liste na boleče mesto, namažete predel, kjer vas boli, še z oljem. Oblogo pustite tri ure.
- Za boljšo prebavo in proti zaprtju: vsako jutro popijte na tešče kozarec zelnice. Učinkuje tudi sladko ali kislo zelje.
- Za čiščenje jeter: v vodi skuhate štiri zeljne liste, tri čebule in 200 gramov otrobov toliko časa, dokler voda ne izpari. Zmes, ki jo dobite nato nanesete na debelo na gazo.
- Proti išiasu: skuhan zeljni list, še topel, položite na obolelo mesto, ga prekrijete s suho laneno krpo in pričvrstite s povojem.
Kakšna hrana ne pripomore k zdravju kosti?
Za zdravje kosti, če ne prej, večina ljudi začne skrbeti šele po 50. letu starosti. Posledica osteoporoze so namreč zlomi kosti, ki so vse pogostejši prav v tem starostnem obdobju. Mnogi od zlomov se tudi usodno končajo. Če gre verjeti statistikam, bo tako vsaka tretja ženska in vsak peti moški po 50. letu doživel zlom kosti. Zato je pomembno, da pravočasno poskrbimo za zdravje kosti, da nas vsaj ne bo v tej statistiki. Veliko lahko naredimo že s tem, da se določenim jedem, ki ne koristijo kostem, izogibamo ali pa jih vsaj ustrezno izbiramo in pripravimo.
Mleko in mlečni izdelki
Na seznamu živil, ki ne pripomorejo k formiranju čvrstih in zdravih kosti, so mleko in mlečni izdelki, ki so tekom industrijske predelave utrpeli takšno poškodbo, da zdravju kosti prej škodijo kakor koristijo. Torej, drži, da mleko je dober vir kalcija, vitamina D, K, … ki so nujni za zdravje kosti, a le, če je to kakovostno. To pomeni, da bo kosti krepilo le surovo mleko krav (koz, ovc) ekološke ali biodinamične reje, kjer se živali pasejo zunaj na travnikih. Takšno mleko bo vsebovalo tako kalcij, kot vitamin D (ki je v mleku prisoten zaradi paše na prostem), vitamin K2, omega 3 itd. Če pa boste uživali mleko in mlečne izdelke iz mleka konvencionalne reje, pasterizirano, homogenizirano, sterilizirano, posneto oz. z manj maščob …, si ne obetajte koristi za kosti. Ti postopki tako spremenijo mleko in mlečne izdelke, da jih telo le stežka uporabi sebi v korist. Pasterizacija, denimo, spremeni mlečno beljakovino (kazein) tako, da ta postane težje prebavljiva. Prav tako se spremni kalcij tako, da se ta ne more več pravilno vsrkati v kosti. To dokazuje tudi raziskava, ki med drugim navaja, da s pitjem pasteriziranega mleka odrasli težje dosežejo zaželeno ravnovesje kalcija v telesu. Uničijo se tudi encimi, zaradi česar je mleko težje prebavljivo. Prav tako se uničijo tudi mnoge druge snovi, kot je omega 3 maščoba, vitamin C, K2 itd. Slednji je npr. nujen, da se kalcij lahko transportira v kosti, ne pa v mehka tkiva, torej v sklepe, žile, pinealno žlezo, oči (siva mrena) itd.
Če še vedno mislite, da je uživanje manj mastnega mleka in mlečnih izdelkov koristno za vaše ožilje ali da se boste tako znebili odvečnih kilogramov, se motite. Koristno ni niti za vaše kosti. Za pravilno vgradnjo kalcija v kosti namreč strokovnjaki priporočajo, da naj bi dnevno zaužili od vseh maščob 50 % prav nasičenih, ki jih najdemo v maslu, kokosovi masti,… in polnomastnem mleku ter mlečnih izdelkih. Morda pravilno vgradnjo kalcija moti prav primanjkljaj v maščobah topnih vitaminov. Z odstranjevanjem maščob iz mleka namreč odstranimo tudi za zdravje kosti pomembna in v maščobah topna vitamina D in K2. Vodilo je: ekološka, pašna reja in surovo, polnomastno mleko zdravih živali (tudi kot izvorna surovina za jogurt, maslo…). Če vas ob tem skrbi, da mleko morda vsebuje neželene bakterije, ga lahko termično obdelate tako, da se vsaj mlečna beljakovina in kalcij ne uničita. Segrevate ga pol ure na ne več kakor 60 do 64 stopinj Celzija. V kolikor že kupite mlečne izdelke iz predelanega mleka, naj bodo ti vsaj mlečnokislinsko fermentirani (npr. probiotični jogurt, kefir…). Takšna fermentacija nekoliko izboljša kakovost predhodno industrijsko močno poškodovanega mleka.
Rafinirana bela moka in izdelki iz nje
Pšenica od vseh žit najbolj obremeni naše kosti. To še posebej velja, če je konvencionalno pridelana in če je od mletja v moko minilo več kot mesec dni. Takoj, ko je pšenica zmleta v moko, so v njej prisotne vse vitalne snovi, ki jih je prej vsebovalo celo zrno. Že v roku meseca dni pa vsebnost le teh (kalcija, kalija, vitamina E, provitamina A in drugih) močno upade. Kalcij npr. iz 120 mg/kg upade na 6, vitamin E se popolnoma izniči, železo upade iz 44 mg/kg na 7 itd. Pravimo, da moka postane oksidirana. Vse, kar iz take moke pripravljate, telo prej obremeni, kakor pa mu koristi. Pšenična moka od vseh mok tudi najbolj zakisa telo, ker po presnovi v telesu pusti precej kislih presnovkov. Zaradi vsega tega mora telo za nevtralizacijo kislih presnovkov porabljati lastne bazične minerale. To pa lahko telesno bilanco kalcija poruši, kar naj bi se odražalo tudi v krhkosti kosti, seveda v kolikor uživamo pretežno takšno hrano. Torej, da bi kostem koristili, je dobro uživati vsaj ekološko, sveže mleto moko iz pšenice. Še bolje pa je pšenično moko zamenjati z žiti, ki manj zakisajo telo, posebej še, če že imate težave s kostmi. Takšna sta npr. pira ali kamut. Balzam za kosti pa je tudi prosena moka. Ta zaradi visoke vsebnosti bazičnih rudnin ne bremeni telesne bilance kalcija.
Rafiniran beli sladkor in izdelki iz njega
Podobno kot pri moki je tudi s sladkorjem. Če bi uživali sladkorni trs, nas ne bi zakisal, vendar pa tako na nas deluje sladkor, pridelan iz njega. V procesu predelave belega sladkorja namreč sladkornemu trsu odstranijo vse vitamine, minerale, vlaknine itd. Ko takšen sladkor zaužijemo, se za njegovo presnovo porabljajo naše telesne zaloge vitaminov, mineralov in drugih snovi. Preveč sladkorja izčrpava fosfor, pomemben za vsrkavanje kalcija. Prijaznejše do naših kosti je npr. uživati naravne oblike sladkorja, kot so melasa, jacon sirup, naraven med, stevijo…, ki ne črpajo telesnih zalog kalcija oz. ne preprečujejo vsrkavanja le-tega v kosti. Željo po sladkem pa si lahko potešimo tudi s suhim sadjem, ki vsebuje veliko kalcija in antioksidantov, denimo z datlji, figami ali marelicami.
Stročnice
Fižol, grah, bob, soja … naše telo sicer podpirajo z visoko vsebnostjo beljakovin, ki so v primerjavi z živalskimi tudi lažje prebavljive. A če stročnic ne pripravljamo pravilno, lahko zlasti kostem predstavljajo problem. Stročnice namreč v ovojnici semena vsebujejo zaščitne snovi npr. fitate in fitinsko kislino. Ti seme do kalitve ščitijo pred škodljivci, našemu telesu pa onemogočajo uporabo kalcija, magnezija in drugih koristnih snovi, ker se nanje vežejo. Ker se fitati razkrojijo ob namakanju (oz. fermentiranju) stročnic, jih je torej nujno pred kuhanjem ustrezno obdelati. Učinkovito naj bi fitate znižali s fermentiranjem stročnic tako, da v vodo, kjer se namakajo, dodate nekaj sirotke (npr. A.Vogel Molkosan) ali pa jogurta, kefirja ali kislega mleka. Posodo zaprete in držite na toplem mestu. Namakate dan in pol, pri tem pa vodo (npr. s sirotko) na vsakih 12 ur zamenjate z novo.
Špinača in blitva
Obe, tako špinača kot blitva, vsebujeta obilje za kosti potrebnega kalcija, obenem pa tudi obilje oksalatov. Ti naj bi se vezali prav s kalcijem in onemogočili, da telo kalcij iz omenjene zelenjave posrka. Zato se ob uživanju te zelenjave priporoča sočasno uživanje drugih jedi, bogatih s kalcijem.