Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je ena izmed varietet fižola, ki sodi med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceae). Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo celoten strok z zrnjem v voščeni zrelosti. Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo, ko je strok še sočen in mesnat.
Botanične značilnosti in raznolikost
Rastlina ima glavno korenino slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije. Listi so trodelni, različnih oblik (srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti), njihova barva pa se giblje od svetlo do temno zelene. Cvetovi izraščajo iz nodijev, so dvospolni ter bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve.
Plod je strok, ki se razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti, barvi (rumen, zelen ali pisan) in prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel). Glede na rast stročji fižol delimo na:
- Nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus)
- Srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius)
- Visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris)
Izvor in svetovna pridelava
Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil po vsem svetu; gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov. V letu 2023 je svetovna pridelava obsegala 23,5 milijonov ton. Največ ga pridelajo v Aziji (92 %), v Evropi pa približno 4 %. Največja svetovna pridelovalka je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija, v Evropi pa Španija, Italija in Belgija.
Hranilna vrednost in zdravstveni učinki
Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje le približno 31 kcal (130 kJ), kar je posledica visoke vsebnosti vode (91,8 %). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov.
| Hranilo | Pomembnost |
|---|---|
| Vitamin K | Pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti |
| Vitamin C | Krepi imunski sistem |
| Folna kislina | Pomembna za nosečnice in razvoj plodu |
Stročji fižol deluje poživljajoče na celotno telo, odpravlja utrujenost, pomaga pri preskrbi celic s kisikom in spodbuja razvoj koristnih mikroorganizmov v debelem črevesu. Vsebuje tudi glukokinine, ki pomagajo pri zniževanju ravni sladkorja v krvi.
Priprava in varnost pri uživanju
Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi. Zato velja prvo pravilo: stročjega fižola nikoli ne smemo jesti surovega. Vedno ga moramo kuhati vsaj deset minut.
Pri pridelavi je pomembna izbira sort, ki ne razvijejo niti. Pred uporabo fižol preberemo, odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen. Sveži stroki so napeti in glasno počijo, ko jih prelomimo.
Kulinarična uporaba
V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat. Lahko ga pripravimo zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugo zelenjavo ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem. Da ohrani intenzivno zeleno barvo, ga takoj po kuhanju potopimo v ledeno mrzlo vodo.
Privezal sem eno cimetovo palčko na vejo ... in vse se je spremenilo
Skladiščenje
Stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 ˚C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni. Ker je občutljiv na etilen, ga je priporočeno skladiščiti ločeno od sadja in vrtnin, ki ga proizvajajo (npr. jabolka, krompir, paradižnik). Za dolgoročno shranjevanje je najboljše blanširanje in zamrzovanje, kjer ostane uporaben do enega leta.