Stročji fižol (Phaseolus vulgaris), znan tudi kot mladi fižol v stroku, je ena izmed varietet fižola, ki sodi med stročnice iz botanične družine metuljnic (Fabaceace). Od fižola za zrnje se razlikuje po tem, da pri stročjem fižolu uživamo strok in zrnje v voščeni zrelosti, sicer pa zrnje. Pobiramo ga še nezrelega, preden semena v stroku popolnoma dozorijo in je strok še sočen ter mesnat.
Izvor in pomen stročjega fižola
Izvor stročjega fižola sta Srednja in Južna Amerika, od koder se je po odkritju Amerike razširil tudi v Evropo in druge dele sveta. Gojili sta ga že stari civilizaciji Majev in Aztekov. Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja in bi morale biti tudi pogosteje v naši prehrani.
Svetovna pridelava
V letu 2023 je svetovna pridelava obsegala 23,5 milijonov ton. Največ ga pridelajo v Aziji, kar 92% vseh količin, v Evropi pa približno 4%. Največja svetovna pridelovalka stročjega fižola je Kitajska, sledijo ji Indonezija, Indija in Turčija, v Evropi pa Španija, Italija in Belgija.
Botanične značilnosti in razvrstitev
Rastlina ima glavno korenino slabo razvito v primerjavi s stranskimi koreninami, na katerih se oblikujejo majhni gomoljčki (noduli), v katerih so nitrifikacijske bakterije. Listi so trodelni, lahko različnih oblik, na primer srčasti, jajčasti, romboidni ali suličasti, njihova barva je lahko svetlo do temno zelena. Cvetovi izraščajo iz nodijev, so dvospolni, bele, rumene, bledo rožnate, rdeče ali vijolične barve. Plod navadnega fižola je strok, ki se lahko razlikuje po obliki (od ravnih do rahlo ukrivljenih), velikosti in barvi (rumen, zelen ali pisan) ter prerezu (okrogel, ploščat ali ploščato okrogel).
Tipi stročjega fižola
Glede na rast stročji fižol, tako kot ostale vrste fižola, delimo na:
- Nizek ali grmičast (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. nanus (L.) Aschers). Rastlina ne potrebuje opore in zraste okoli 0,5 m. Hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole.
- Srednje visok (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. intermedius)
- Visok ali vzpenjav (Phaseolus vulgaris L. sp. vulgaris var. vulgaris)
Hranilna vrednost stročjega fižola
Stročji fižol ima nizko energijsko vrednost, saj 100g vsebuje le približno 31 kcal (130 kJ), kar je posledica predvsem visoke vsebnosti vode (91,8%). Med suho snovjo prevladujejo prehranske vlaknine, hkrati pa predstavlja pomemben vir vitaminov in mineralov. Posebej izstopa vsebnost vitamina K, ki je pomemben za strjevanje krvi in zdravje kosti, ter vitamina C, ki krepi imunski sistem. Prav tako je dober vir vitaminov skupine B, vključno s folno kislino, ki je pomembna za nosečnice in razvoj plodu.
| Hranilo | Vrednost na 100g | % priporočenega vnosa* |
|---|---|---|
| Energijska vrednost | 31 kcal (130 kJ) | 1,5% |
| Voda | 91,8% | - |
| Prehranske vlaknine | - | Visoko |
| Vitamin K | - | Pomemben vir |
| Vitamin C | - | Pomemben vir |
| Vitamini skupine B | - | Dober vir |
| Folna kislina | - | Dober vir |
*%PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega vnosa (%PV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnosa (%PDV) za odrasle - upoštevajoč Prilogo XIII Uredbe (EU) 1169/2011. Za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30g).
Setev in gojenje stročjega fižola
Fižol na vrt sejemo od konca aprila do konca avgusta. S setvijo fižola ne hitite, saj za kalitev potrebuje topla tla. Potrebna je toplejša zemlja, kar pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice, zato ga ne sejemo prehitro. Nizki fižol prvič sejemo konec aprila, saj je manj občutljiv na nizke temperature kot visok fižol.
Priprava semena pred setvijo
Pred setvijo poskrbite za razkuževanje semena s čajem. Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju, tako da ga čez noč namočimo. To se še posebno priporoča pri domačem semenu, enako pa naredimo z nerazkuženim kupljenim semenom. Semena pred setvijo čez noč namočite tudi v mlačno vodo.
Načini setve
Fižol sejemo v kupčke na globino 5 cm. V vsakem kupčku je 7 semen. Na vrtu, visoki gredi ali večjem koritu sejemo okrog 5 do 7 semen v eno jamico. Razdalja med jamicami je 30 do 50 cm. Več kot je semen, večja je gostota setve in večja je razdalja sajenja v vrsti. Razdalja med dvema vrstama je 50 do 70 cm. Sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago. Zrnatega sejemo do začetka avgusta, zadnjo setev nizkega fižola pa opravimo pozno poleti. Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih.
Alternativne metode gojenja
Vzgojite ali kupite lahko tudi sadike fižola s koreninsko grudo, ki jih posadite na vrt v maju. Nizek fižol sadimo na vrt, v korita, posode in visoko gredo. Visoke grede so vse bolj popularne, zlasti pri tistih, ki prisegajo na zdrav in naraven način pridelave domače zelenjave. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug ter sledimo 5 korakom.
Družba rastlin
Tudi te rastline imajo rade družbo drugih vrtnin, vendar to ne velja za vse enako. Nizki stročji fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, tako gredice niso prazne, saj jih fižol hitro prekrije. V domačih vrtovih je vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic. Nizek fižol lahko sadite tudi ob jagode, solato, rdečo peso, zeleno. Nizek fižol za stročje (Berggold, Čudo Piemonata) lahko sejemo pod kumare na opori, paradižnik, sladko koruzo in ostale vrtnine. Opažamo, da bolje raste na samostojnih gredah, kot v mešanih posevkih z drugimi rastlinami.
Nega stročjega fižola
Zalivanje in zastirka
Do vznika ga zalivamo dnevno in to v manjšem odmerku. V času rasti ga 2 do 3 krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov. Nikoli ne zalivamo po listih, saj namakamo medvrstni prostor in to dvakrat do trikrat na teden. Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. V vročem poletju fižol zalivamo največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Po poletni setvi poskrbite za redno namakanje in senčenje. V suhem in vročem poznem poletju je treba setve senčiti, saj tako zmanjšamo zalivanje in potrebe po vodi. Priporočljiva je tudi uporaba tanke zastirke.
Gnojenje
Izdatno gnojenje ni potrebno, če smo grede spomladi močno gnojili. Na dobro gnojenih vrtovih nizki fižol ne rabi dodatnega gnojenja. Fižol nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Fižol potrebuje kar precej magnezija. Okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Spodbujanje rasti in preprečevanje odpadanja cvetov
Spodbujanje kalitve semen
- Brasinolid: Namakanje semen z 0.01-0.05 mg/L brasinolida za 6 ur lahko poveča encimsko aktivnost semen, pospeši kalitev in izboljša stopnjo kalitve.
- Giberelična kislina: Namakanje semen z 200-300 mg/L raztopino giberelične kisline za 6 ur lahko izboljša hitrost in stopnjo kalitve ter izboljša enakomernost kalitve.
- Natrijev nitrofenolat: Namakanje semen z 6-8 mg/L raztopino natrijevega nitrofenolata za 6 ur lahko spodbudi potencial kalivosti in stopnjo kalitve ter povzroči, da semena vzklijejo zgodaj.
- Dietil aminoetil heksanoat DA-6: Če semena namakate s 10-12 mg/L dietil aminoetil heksanoatom za 6 ur, lahko sadike vzniknejo čiste in močne.
Preprečevanje odpadanja cvetov
Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. V vročem poletju pogosto odpadajo cvetovi. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
- P-klorofenoksiocetna kislina 4-CPA: V zgodnji fazi cvetenja poškropite socvetje s tekočim zdravilom 1-5 mg/L, nato pa ga poškropite enkrat na 8-10 dni, kar lahko zmanjša opadanje cvetov stročjega fižola in poveča število plodov na rastlino.
Povečanje pridelka
- Natrijev nitrofenolat: Začenši s pravo listno fazo, lahko pršenje 6 mg/L natrijevega nitrofenolata enkrat na 10 dni povzroči, da stročji fižol poberete 8-10 dni prej in povečate pridelek za približno 30 odstotkov.
- Dietil aminoetil heksanoat DA-6: Uporaba 6-10 mg/L dietil aminoetil heksanoata v fazi pravega lista in škropljenje enkrat na približno 10 dni lahko pospeši obdobje obiranja stročjega fižola za 3-5 dni, upočasni staranje, podaljša obdobje obiranja in poveča donos za 55-60 odstotkov.
- Triakontanol: Škropljenje 0,5 mg/L triakontanola v prvi fazi cvetenja stročjega fižola lahko poveča stopnjo nastajanja strokov. Po 7 do 10 dneh škropimo drugič, skupaj 2- do 3-krat, s čimer lahko povečamo pridelek stročjega fižola za približno 10 odstotkov.
Vodnik kmeta za obvladovanje gojenja zelenega fižola
Bolezni in škodljivci stročjega fižola
Najnevarnejša bolezen fižola je rja. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Med boleznimi ga najpogosteje obišče rja in pegavost. Če fižol obiramo v mokrem vremenu lahko širimo bolezni. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
Škodljivci
Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot tudi na vrtu. Na fižolu pogosto opazimo tudi polže. Potrebno je biti previden zaradi polžev. V vročem poletju je na fižolu opaziti tudi pršice. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši.
Pobiranje in skladiščenje stročjega fižola
S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju. V nasprotju s fižolom za zrnje, se stročji fižol pobira, ko so stroki še mladi in mehki. Pri pridelavi je pomembna izbira sort, namenjenih pridelavi stročjega fižola, saj te praviloma ne razvijejo niti. Kljub temu lahko na pojav nitavosti vplivajo tudi okoljske razmere, zato je pravočasno pobiranje strokov ključnega pomena. Pazimo predvsem na to, da pobiramo mlade stroke, ki nimajo izraženih niti. Pobiramo ga redno in sproti, saj v razmerah z dovolj vlage cveti in rodi še naprej. Ob pobiranju ga ne trgamo ampak pazljivo odstranjujemo. Rastlin po spravilu ne pulimo, ampak jih razrežemo z vrtno kosilnico in listno maso uporabimo kot zastirko okoli plodovk ali kapusnic.
Skladiščenje
Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji. Stročji fižol lahko kratek čas skladiščimo pri temperaturah od 4 do 6 °C in relativni vlagi 80 do 90 %, kjer ostane svež do tedna dni. Stročji fižol izloča malo zorilnega plina (etilena), a je na etilen občutljiv, zato je priporočeno skladiščenje ločeno od drugih vrtnin in sadja, ki proizvajajo etilen, to so na primer jabolka, borovnice, krompir, mlada čebula, paradižnik in grah. Za še daljše shranjevanje pa je najbolj ustrezno konzerviranje ali blanširanje in zamrzovanje do enega leta.
Uporaba stročjega fižola v kulinariki
Pred uporabo stročji fižol preberemo in odstranimo poškodovane stroke, temeljito operemo in odrežemo konec, kjer je bil strok priraščen, medtem ko repke lahko 'ohranimo'. V kulinariki stročji fižol najpogosteje kuhamo ali dušimo ter uporabljamo kot prilogo, sestavni del enolončnic, juh in solat. Pripravimo ga lahko na različne načine, kuhanega, zabeljenega s česnom in peteršiljem, v solatah z drugimi vrstami zelenjave ali kot dodatek mesnim in vegetarijanskim jedem. Surov stročji fižol vsebuje za človeka strupeno beljakovino fazin, ki se s toplotno obdelavo razgradi.
Recept: Enolončnica s stročjim fižolom in čičeriko
- Na oljčnem olju popražimo sesekljano čebulo.
- Dodamo narezan stročji fižol (surov ali zamrznjen), popražimo, solimo in zalijemo z vodo ali jušno osnovo.
- Kuhamo 10-15 minut.
- Dodamo čičeriko, prepolovljene paradižnike in po želji bulgur.
- Kuhamo še 10-12 minut, da se fižol in bulgur zmehčata.