Janez Burger je ugleden slovenski filmski režiser in scenarist, rojen 21. marca 1964 v Kranju. Njegovo delo zaznamujejo kritiško priznani filmi, ki so osvojili številne nagrade in se uveljavili tako doma kot v tujini. Burgerjev opus, čeprav ne obsežen, izstopa po svoji izrazitosti in raznolikosti, saj z vsakim filmom znova dokazuje zanimanje za ustvarjanje, ne pa za rutino.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Janez Burger je svoje otroštvo preživel v Železnikih, kjer se je že v rani mladosti zanimal za filmsko produkcijo in redno obiskoval predvajanje filmov v domači kinodvorani. V osnovni šoli je bil učenec z odličnim uspehom. Po končani škofjeloški gimnaziji je odslužil vojaški rok, najprej v Bihaču, nato v Varaždinu, kjer je delal kot kuhar.
Med študijem ekonomije v Ljubljani je bil reden gost Slovenske kinoteke, kjer se je sistematično poglabljal v filmsko ustvarjalnost. Tam je nekoč videl oglas za filmski seminar, ki ga je vodil Joco Jovanović. Ta seminar mu je odprl oči, tako da je začel film gledati kot filmar, ne več kot zgolj gledalec.
Že leta 1989 je kot amater zrežiral in napisal scenarij za kratki igrani film Vrata. Po dokončanju tega filma je bil leta 1990 sprejet na študij filmske režije na FAMU v Pragi. Med študijem je v okviru šolskega programa posnel več kratkih in dokumentarnih filmov. Oktobra 1996 je diplomiral s polurno TV inscenacijo Mačka (znano tudi kot Macek), za katero je prejel nagrado Češkega literarnega fonda za najboljši scenarij in režijo.
Začetek kariere in preboj s filmom "V leru"
Leta 1997 se je Janez Burger vrnil v Slovenijo, kjer je ustanovil svojo gledališko skupino Burgtheater (kasneje tudi soustanovitelj eksperimentalnega gledališkega studia Burgerteater). Obenem je začel pripravljati in snemati svoj prvi celovečerni film V leru.
Film V leru je bil premierno predvajan leta 1999 v tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varyh. Prejel je izjemen odziv in osvojil več kot 20 nagrad, med drugim na festivalih v Portorožu, Kijevu, Montpellieru, Cottbusu, Moskvi, Trstu, Bruslju in Milanu. Predstavljen je bil na več kot 60 festivalih po vsem svetu.
"V leru" - zgodba in kritiški odziv
V filmu V leru spremljamo študenta Dizija (igra ga Jan Cvitkovič), ki živi uživaško in brezdelno življenje v študentskem domu, polno popivanja, spanja in gledanja televizije. Nekega dne se v njegovo sobo vseli bruc (igra ga Janez Rus), kar Dizija vrže iz njegovega vsakdanjega ritma. Še več, z brucem pride tudi Ana (igra jo Mojca Fatur), ki je za nameček še noseča. Dizi se mora spopasti z novo situacijo.
Ta celovečerni igrani prvenec režiserja Janeza Burgerja je leta 1999 na Festivalu slovenskega filma prejel več pomembnih nagrad: nagrado za najboljši celovečerni film, za najboljši scenarij, za najboljši film po mnenju slovenskih filmskih kritikov ter za najboljši film po izboru občinstva. Jan Cvitkovič je prejel nagrado Stopov igralec leta, Mojca Fatur pa nagrado Stopova mlada igralka leta. Na mednarodni ravni je film na Mednarodnem filmskem festivalu v Cottbusu leta 1999 prejel nagrado grand prix za najboljši film festivala, posebno priznanje za najboljšega igralca (Jan Cvitkovič) ter nagrado Findling. Žirija kritikov Fipresci je filmu podelila priznanje zaradi "enostavnosti, nepretencioznosti in odlične karakterizacije".
Zgodba nastanka filma V leru se je začela na Televiziji Slovenija. Takratni urednik Jaroslav Skrušný je prepoznal nadarjenost mladega režiserja in mu ponudil, da razvije osnutek scenarija za film, ki ga je potem napisal skupaj z Janom Cvitkovičem. Črno-beli nizkoproračunec je postal pravi hit v slovenskih kinih, saj si ga je ogledalo več kot 60.000 gledalcev. Film je bil prodan tudi v tujino, kar priča o njegovi mednarodni privlačnosti.
Obsežnejši filmski opus in priznanja
Janez Burger doslej ni posnel velikega opusa, je pa ustvaril tri izrazite in zelo različne celovečerne filme, s katerimi je na Festivalu slovenskega filma osvojil nagrado za najboljši film, predvsem pa je z vsakim pokazal, da ga zanima ustvarjanje in ne rutina.
"Ruševine" (2004)
Leta 2004 je Janez Burger posnel film Ruševine, pri katerem je bil tudi soavtor scenarija. Film je na 7. Festivalu slovenskega filma leta 2004 dobil skupaj 13 nagrad, med drugim nagrado Vesna za najboljši film in za najboljšo režijo. Film Ruševine je bil slovenski kandidat za nagrado Oskar v kategoriji za najboljši tujejezični film leta 2006.
"Circus Fantasticus" (2010)
Sledil je film Circus Fantasticus, posnet leta 2010, za katerega je bil Janez Burger režiser in scenarist. Tudi ta film je bil zelo uspešen, saj je na 13. Festivalu slovenskega filma leta 2010 prejel nagrado Vesna za najboljšo režijo ter nagrado za najboljši film po izboru filmskih kritikov in publicistov. Circus Fantasticus je bil leta 2012 slovenski kandidat za nagrado Oskar v kategoriji za najboljši tujejezični film.
"Ivan" (2017)
Po uspehu prejšnjih filmov se je Janez Burger med drugim proslavil še s filmi Ivan in Avtošola. Film Ivan je prejel nagrado slovenskih filmskih kritikov in kritičark na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma. Kritiki so ga označili za "pogumen in sodoben film, ki nas je prepričal na vseh nivojih svoje sporočilnosti".
Film Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma, Mara, je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Scenarij, ki so ga pripravili Srđan Koljević, Melina Koljević, Janez Burger in Aleš Čar, skozi osebno dramo glavne junakinje spretno naslavlja širše družbene probleme.
Presunljiva, surova in mogočna predstava Maruše Majer se gledalcu zažre pod kožo in ga odkrito sooči z ranjeno psiho glavne akterke Mare. Občutljiv odnos med materjo in otrokom je prikazan na premišljen, večplasten način. Intenzivno zgodbo in igralsko magijo beleži hladna, a subtilna fotografija Marka Brdarja, ki nas v harmoniji z minimalistično in skoraj hipnotično glasbo popelje na tesnobno čustveno potovanje v globine človeške ljubezni, sočutja in bolečine. Oblikovanje filma z Vasjo Kokljem (scenografija), Ano Savić-Gecan (kostumografija) in Alenko Nahtigal (maska) je bilo opisano kot fantastično. Janez Burger je s svojim Ivanom ustvaril vrtoglav ples podob in zvokov, ki gledalca zgrabi že v prvem prizoru in ga ne izpusti vse do konca, ter tako tvori pretresljiv komentar stanja duha v sodobni Sloveniji in širše.
Drugi projekti in produkcijsko delovanje
Janez Burger je bil v svoji karieri dejaven tudi na drugih področjih filmske in televizijske produkcije. Leta 1998 je posnel televizijski dokumentarni film o Cukrarni v Ljubljani, naslovljen Sladka hišica. Leta 2000 je bil režiser in scenarist kratkega dokumentarnega filma Matura 2000 ter posnel televizijsko humoristično nanizanko Novakovi.
Leta 2007 je režiral in napisal scenarij za kratki igrani film Na sončni strani Alp, ki je leta 2008 prejel nagrado Vesna za najboljši kratki film. Film je bil prikazan na več kot 30 festivalih, na nekaterih tudi nagrajen, in prodan v tujino. Istega leta je bil tudi režiser in scenarist celovečerne TV drame Sonja.
Leta 2003 je Janez Burger skupaj z Janom Cvitkovičem ustanovil producentsko hišo STARAGARA. V okviru te hiše je produciral Cvitkovičev film Odgrobadogroba (2005), ki je zmagal na Festivalu slovenskega filma, pobral več kot 20 mednarodnih nagrad in bil prodan v 15 držav.
Osebno življenje
Janez Burger se je leta 1990 poročil z Natašo Capuder, s katero ima sina Nikolaja. Leta 2000 sta se ločila. Kasneje se je poročil z Magdaleno Reiter. Trenutno živi in dela v Ljubljani.