Piščanec je verjetno eden najhvaležnejših kosov mesa, saj je njegov okus nežen, meso sočno in dokaj hitro pripravljeno. Prednost piščanca je v tem, da ga lahko pripravimo na 1001 način, čeprav ga večina le soli in speče. Piščanec postane zares okusen šele takrat, ko mu dodamo različne dodatke, začimbe in zelišča, ki so enostavna rešitev za okusnejši obrok.
Osebno imam raje cele kose piščanca. Temnejši deli so že sami po sebi veliko bolj sočni, sočnost pa zadrži tudi kost, ki pred peko ni odstranjena. Takšni deli mesa se sicer pečejo malo dlje. Tudi fileji so lahko zelo okusni, a se po drugi strani hitro lahko zgodi, da postanejo presuhi. Predolga peka ali pa peka na previsoki temperaturi uniči vso sočnost. Meso je veliko bolj sočno in okus povsem drugačen, če ga pripravimo v omaki ali pa si privoščimo dobro staro "pohanje".
Paniran piščanec s sončničnimi semeni
Če "pohane" zrezke želimo vsaj nekoliko popestriti oziroma jih pripraviti na malce bolj zdrav način, lahko uporabimo pirino moko in polnozrnate drobtine. Tem dodajmo suha zelišča in kakšno močnejšo začimbo, morda še žlico sezamovih semen. Lahko pa drobtin sploh ne uporabimo oziroma jih nadomestimo s čim drugim, pri čemer pridejo zelo prav različni oreščki in semena.
Piščančji fileji v plaščku mletih bučnih semen (s ščepcem soli, popra in žlico suhega origana) so naravnost fantastični. Meso je sočno, skorjica hrustljava. Pečeni so na olivnem olju in ker smo namesto bele moke uporabili riževo, so povsem brezglutenski. Fileji naj ne bodo pretanki, pa tudi predebeli ne. Če kupimo cela piščančja prsa, jih bo verjetno najprej potrebno prečno prerezati.
Priprava paniranega piščanca
- Pripravite tri globoke krožnike. V prvega dajte moko ter jo začinite s soljo in sveže mletim poprom. V drugem krožniku z vilico dobro razžvrkljajte jajce.
- Meso s pomočjo kuhinjske papirnate brisačke najprej dobro osušite, nato ga povaljajte v moki in z njega otresite odvečno moko.
- Nato sledi jajčna kopel - dvignite jih, naj odvečno jajce odteče iz njih.
- Zrezke nato povaljajte v mletih, začinjenih bučnicah. Za debelejši plašček si lahko pomagate tako, da z rokami meso še dodatno zasujete s posipom.
- Ponev segrejte in prilijte nekaj žlic olja. Ko je to dodobra segreto, vanj previdno položite meso ter po kakšni minuti nekoliko znižajte temperaturo.
- Pečeno panirano meso položite na krožnik, obložen s papirnatim servietom, da ta popije odvečno maščobo.
Za več arome in okusa suha zelišča pred uporabo vedno med prsti pomečkajte. Glede peke zaupajte občutku, saj je čas težko določiti, ker je odvisno od temperature, na kateri se bo meso peklo, in njegove debeline.
Sončnična semena: Od krmila do kulinarične zvezde
Že res, da smo kot otroci vedno grizljali sončnično seme, ko smo krmili ptičke. A oluščene sončnične pečke so našle pot v našo kuhinjo šele pred nekaj leti. K sreči je okrog nas vse več glasnikov zdravega načina prehranjevanja, zato so sončnice spet zasedle eno izmed prvih mest v naši kuhinji. Zakaj? Ker so eno izmed redkih zdravih živil, ki jih obožujejo otroci, ker jih lahko dodamo skoraj vsakemu obroku in ker so v primerjavi z lešniki in mandlji poceni.
7 zdravstvenih koristi sončničnih semen
Izvor in pomen sončnic
Sončnice k nam prihajajo iz Amerike. Indijansko pleme Maji je častilo sončnico. Tudi severnoameriškim Indijancem je pomenilo sončnično seme pomemben vir hranil. Pod imenom sončnica lahko najdemo veliko različnih vrst te rastline, ki jih lahko uporabljamo v okrasne, prehranjevalne in industrijske namene. Tukaj se bomo osredotočili na sončnico vrste Helianthus annuus, ki jo uporabljamo v prehranjevalne namene.
Sončnico zlahka prepoznamo po njenem velikem in značilnem rumenem cvetu. Sončnica izvira iz Amerike, gojili naj bi jo že Indijanci več kot 3000 let pr. n. št., iz nje pa so izdelovali olje, zdravila, ličila in semena uporabljali v hrani, npr. za kruh, kašo ter dodatek h koruzi in fižolu.
Značilnosti rasti in cvetenja
Sončnica je medovita rastlina in je pomembna za čebeljo pašo; rade jo imajo čebele, osice in čmrlji. Kot že ime pove, sončnice ne morejo brez sonca, da uspevajo. Še več: svoje cvetove mlade rastline obračajo po soncu, tako da se tekom dneva obračajo od vzhoda proti zahodu. Med cvetenjem potrebujejo sončnice obilo vode.
V košku se skriva neverjetna lepota narave. Cvetovi diska (iz katerih nato nastane seme), ki sestavljajo košek, so porazdeljeni tako, da je vsaka cvetlica usmerjena proti naslednji za približno zlati kot (137,5°), kar ustvarja vzorec dveh povezanih spiral. Omenjeni cvetovi tudi cvetijo v spiralnih krogih, od zunanjega proti notranjemu, celoten cvet ene rastline pa odcveti v približno desetih dneh. Ko jeseni semena dozorijo, cvet postane težak, tako da se upogne in sončnice upognejo glave. Omenjena semena lahko poberemo takrat, ko je črnih (ali progastih) vsaj ⅔ vseh semen v glavi.
Sončnično olje: Več kot le maščoba
Ko sončnico povežemo s kuhinjo, največkrat pomislimo na sončnično olje in sončnična semena. V našem okolju nam je poznavanje in način uporabe sončničnega olja domač in poznan. Kot zanimivost naj omenimo, da so olje prvič pridelali leta 1769, z industrijsko pridelavo pa naj bi začeli v Rusiji 1830. Še danes sta Rusija in Ukrajina največji proizvajalki sončničnega olja - skupaj ga proizvedeta kar 53% celotne svetovne zaloge.
Čeprav olje v Sloveniji veliko uporabljamo, pa se o njegovi kvaliteti in lastnostih ne govori veliko. Kot zanimivost naj omenimo, da obstajajo štirje različni tipi sončničnega olja, in sicer glede na vsebnost linolske, oleinske in stearinske kisline. Sončnično olje je bogato z vitaminom E - že ena žlička zadosti skoraj ⅓ dnevnih potreb. Ima nevtralen okus, zato ga lahko dodajamo najrazličnejšim jedem brez strahu, da bi njegov okus prevladal. Uporabljamo ga lahko pri visokih temperaturah. Sončnično olje je zdravo in vsestransko uporabno olje, ki ga lahko uporabljamo na različne načine. Ima visoko dimno točko, zaradi česar je idealen za cvrtje in pečenje. Prav tako je bogat z vitaminom E, ki je močan antioksidant, ki lahko pomaga zaščititi telo pred prostimi radikali. Poleg zdravstvenih koristi je sončnično olje tudi trajnostna in okolju prijazna izbira za potrošnike. Na splošno je mogoče sončnična semena rafinirati v visokokakovostno olje, ki je zdravo, vsestransko uporabno in trajnostno.
Uporaba sončničnih semen v kulinariki
Uporaba sončničnih semen v kuhinji je lahko zelo raznolika. Semena lahko uporabljamo cela ali mleta. Pogosto semena dodajajo h kruhu in pekovskim izdelkom. V Nemčiji je zelo popularen Sonnenblumenkernbrot, kruh, kjer semena sončnic dodajo k rženi moki. Semena lahko dodamo tudi k različnemu pecivu, k domači granoli ali energijskim tablicam. Odlično pašejo tudi na solato, kjer lahko uporabimo cele, ali pa jih z malo limone z blenderjem spremenimo v kremast preliv. Če semena namočimo ali nakalimo, s tem še povečamo njihovo prehransko vrednost.
Sončnična semena so priljubljen prigrizek po vsem svetu. So izredno hranljiva ter vsebujejo velike količine vitaminov in mineralov. Njihova pomanjkljivost je zgolj precejšnja kalorična vrednost. Sončnična semena predstavljajo odličen vir vitaminov B1, B6 in vitamina E. So bogata z nenasičenimi maščobnimi kislinami, zlasti omega 6, ki je pomembna za gradnjo zdravih celic v telesu in za nastajanje eikozanoidov. Vsebujejo aminokislino triptofan, ki spodbuja nastanek serotonina, imenovanega tudi hormon sreče, zato pravijo, da grizljanje semen privablja dobro voljo v ljudi. So široko uporabna, uživamo jih sama ali v mešanici z drugimi, denimo bučnimi, nasekljana, grobo stolčena v možnarju ali mleta. Lahko jih malce prepražimo, če jih namočimo v vodi, bodo zmehčana in jih lažje grizemo, poleg tega so lažje prebavljiva. Dodajamo jih kosmičem oziroma mislijem, različnim napitkom, na primer smutijem, z njimi potresemo solate, omake in druge jedi, dobro se podajo k različnim vrstam sadja, sirom in jogurtu.
Hranilna vrednost sončničnih semen
Sončnično seme je drobno, a zelo hranljivo in koristno za vaše zdravje. V 28 gramih sončničnih semen najdemo:
- Vitamin E: Približno 10 mg, kar predstavlja približno 66% dnevne priporočene vrednosti. Vitamin E v sončničnem semenu ščiti kožo pred poškodbami UV žarkov in ohranja njeno elastičnost ter vlago.
- Zdrave maščobe: Okoli 14 g maščob, od tega je večina nenasičenih maščob, ki so koristne za srce in pomagajo zmanjševati vnetje.
- Beljakovine: Približno 6 g, kar je približno 12% dnevne potrebe.
- Vlaknine: Približno 3 g, kar predstavlja približno 11% dnevne potrebe.
- Minerali: Selen in cink sta ključna za močan imunski sistem. Magnezij in fosfor prispevata k zdravju kosti in mišic.
Mikrozelenje sončnice: Trend zdrave prehrane
Uporaba mikrozelenja sončnice v zadnjih letih močno narašča. Gre za enega izmed najbolj priljubljenih vrst mikrozelenjave. Uporaba mikrozelenjave sončnice je v kuhinji zaradi blagega okusa in teksture vsestranska. Mikrozelenje sončnice lahko uporabimo kot osnovo za odlično solato, dodamo jo lahko v vaš najljubši wrap ali sendvič. Odlična je za dodajanje k smutijem in zelenjavnim napitkom, h kremnim juham, zelo se poda tudi k jajčnim jedem. Mikrozelenje sončnice ima v primerjavi s sončničnimi semeni izredno nizko kalorično vrednost, še vedno pa predstavlja bogat vir vitamina E in vitamina K.
Gojenje mikrozelenja sončnice
Sončnica ima trši semenski ovoj. Namakanje semen pred setvijo za 12-24 ur omogoča boljšo kalitev semen, kar prinese večji pridelek in zmanjša možnost za nastanek plesni. Vendar se namakanje v določenih primerih odsvetuje. Sončnična semena za ptice so semena slabše kakovosti in niso namenjena prehrani ljudi. So tudi slabše kaljiva, tako da bo izplen slabši, v času gojenja pa se zaradi tega na posevku lahko pojavi plesen.
Postopek gojenja:
- Pladenj s posejanim semenom, ki ste ga predhodno namočili, prekrijte z drugim pladnjem za 3 dni. Dodaten pokrov bo zagotovil temo, ob tem pa zagotovil ustrezno vlago in dodatno toploto.
- Po treh dneh pladenj odstranite in ga postavite na mesto z direktno sončno svetlobo.
- Počakajte, da se mlade rastlinice obarvajo zeleno ter klična lista razpreta. Takrat lahko začnete z rezanjem.
Idealen čas obiranja je preden se pojavita prva dva prava lista, nekje po 8-12 dneh od dneva setve. Takrat je namreč okus blag in rahlo sladkast, tekstura pa hrustljava. Ob pojavu prvih pravih listov pa ta postane bolj vlaknasta. Preden začnete z žetvijo, odstranite lupine semen, ki se še držijo listov. To boste najlažje naredili kar z roko, s katero se sprehodite prek rastlinic in jih blago potresete.
Shranjevanje mikrozelenja
Mikrozelenjava sončnice ima to prednost, da zdrži na pladnju kar nekaj dodatnih dni. Ko jo porežete, jo shranite v hladilniku, v nepredušno zaprti posodi, v katero ste vstavili vlažno papirnato brisačko. Tako bo mikrozelenje zdržalo še do 7 dni.
Sončnica v tradicionalni medicini
Sončnica se danes uporablja tudi v ajurvedi. Semena naj bi bila močan diuretik, uporabljajo se tudi pri zdravljenju bronhitisa, vnetju grla in lajšanju kašlja, saj naj bi pomagala pri izkašljevanju. V različnih delih sveta uporabljajo različne dele sončnic proti različnim bolezenskim stanjem; semena se uporabljajo pri zdravljenju okužb grla, kašlja in prehladov.