Zimski čas pogosto prinese povečano nagnjenost k prehladom in drugim okužbam. V tem obdobju je še posebej pomembno krepiti imunski sistem s hranili bogato zelenjavo in sadjem. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj zelenjadnic, ki pozitivno vplivajo na vaše zdravje in odpornost, ter podrobno obravnavamo vzgojo in nego zimske solate.
Pomembne zelenjadnice za krepitev imunskega sistema
Med ključnimi zelenjadnicami, ki podpirajo imunski sistem, izstopajo:
- Blitva: Ta listnata zelenjava z raznolikimi barvami listov je na voljo vse leto. Odličen je vir vitaminov, mineralov in vlaknin, hkrati pa vsebuje malo kalorij.
- Repa (sveža ali kisla): Z nizko kalorično vrednostjo in izjemnimi hranilnimi učinkovinami, repa predstavlja bogat vir vitamina C, ki krepi odpornost proti okužbam. Kislo zelje je še posebej cenjeno zaradi visoke vsebnosti vitamina C.
- Zelena: Uvršča se med najbolj zdrava živila. Poznamo več vrst, pri čemer stebelna in belušna zelena ne tvorita gomoljev, ampak imata močnejše steblo.
- Čebula: Ena najstarejših vrtnin, ki je bila že pri Rimljanih poznana kot "zdravilo" proti prehladu. Različne vrste (bela, rumena, rdeča, šalotka) se razlikujejo po obliki in barvi, ki jo določajo polifenoli, kot so flavonoidi v rumeni in antocianini v rdeči čebuli. Čebula je nepogrešljiv dodatek v kulinariki, primerna za različne načine priprave.
- Ohrovt: Skupina ohrovtov, vključno z glavnatim, listnatim in brstičnim ohrovtom, je pomemben vir hranil, ki ostanejo v vrtu ob jesenskem spravilu.
Vzgoja zimske solate
Zimske sorte solate, ki se sejejo v Sloveniji, se delijo na krhkolistne (hrustljave) in mehkolistne. Najpogostejša je posavka. Ob zgodnjih setvah v topli jeseni lahko pride do prerastanja, zato se nekatere sorte uporabijo kot mlada solata pred zimo.
Pridelava zimske solate na prostem je specifična za slovensko in hrvaško vrtnarstvo. Sodobna priporočila za setev so zamaknjena proti koncu leta, z najmanj dva tedna, včasih celo mesec dni pozneje kot pri starih navodilih. Solato posavko sejemo od začetka septembra do sredine oktobra v presledkih, da prezimi v različnih razvojnih fazah.
Setev in presajanje
Solato sejemo v vrste, oddaljene vsaj 30 cm, v vnaprej zalito plitvo brazdo. To omogoča okopavanje spomladi, kar spodbuja rast in oblikovanje glavic. Neposredna setev na gredo je pogosto boljša za prezimitev. Pregoste sadike lahko spomladi presadimo drugam.
Zimske solate najbolje prezimijo v velikosti od 4 do 6 listov. Pred zimo lahko v suhem vremenu rastline ogrnemo, kar pomeni, da jih okopljemo in nasujemo zemljo okoli koreninskega vratu.
Sorte zimske solate
- Krhkolistne sorte:
- Posavka: Tvori sklenjeno glavo s temno zelenimi listi, ki imajo na robovih rdečkast odtenek.
- Vegorka: Ima manj sklenjeno glavo kot posavka, svetlejše zelene liste z redkejšimi rdečimi pegami. Je občutljiva na solatno plesen.
- Bistra: Tvori zelo velike, ne pretirano trde glave z bledo zelenimi, krhkimi listi.
Pred setvijo zimskih solat tal ni treba posebej gnojiti, saj zadostujejo hranila iz prejšnjih kultur.
Vzgoja solat za spomladanski in poletni pridelek
Sveža solata je najbolj zaželena spomladi. Zimska solata lahko služi kot predposevek glavni kulturi, ki sledi maja. Pri nekaterih sortah, kot so Lollo bionda, Piro in Hrastov list, ne čakamo na tvorjenje glav, ampak redno nabiramo liste od spodaj navzgor, s čimer čistimo stebla in omogočamo nadaljnjo rast.
Neposredna gosta setev na prosto je pogosta, sledi ji pobiranje mladih listov, redčenje ali presajanje. Setev v vrste je boljša nadgradnja. Vzgoja sadik solate poteka istočasno z drugimi vrtninami, kar omogoča zgodnejši pridelek spomladanske solate.
Vzgoja sadik solate
Tehnično gledano je vzgoja sadik solate podobna vzgoji sadik cvetače, zelja in kolerabice, le da solata hitreje doseže zrelost. S setvijo začnemo sredi februarja v večjo posodo, vlažen substrat, semena pa prekrijemo s tanko plastjo suhega substrata. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C v temi. Ko se razvijejo klični listi (5-10 dni), rastline pikiramo v posamezne sadilne enote. Pri pikiranju lahko rastline posadimo globlje, če so se "pretegnile".
Sadike nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, nočne temperature pa lahko padejo do 0 °C. Če ostanejo odvečne rastline, jih lahko uporabimo kot mikrozelenje. Sadike redno zalivamo.
Kasnejše setve potekajo podobno, le da je nega sadik lažja zaradi višjih temperatur in možnosti dela zunaj. Zadnja setev za vzgojo solate na prostem je sredi avgusta, ko sejemo tudi motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki prezimijo.
Presajanje sadik na prosto
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Sadike, ki imajo vsaj 4-6 listov, presadimo na razdaljo 20 cm v cikcak vzorcu. Ta razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate sorte potrebujejo več prostora (30 cm v cikcak vzorcu), če jih ne pobiramo pred končno velikostjo.
Pri poletnem presajanju, še posebej v vročini, uporabimo tehniko zmanjšanja šoka: obtrgamo večje zunanje liste in pustimo le dva najmlajša. To olajša zagotavljanje vlage koreninskemu sistemu.
Pri vzgoji solate je pomembno upoštevati kolobar, da preprečimo širjenje bolezni. Z ustrezno pripravo tal in gnojenjem z organskimi gnojili zagotovimo rastlinam potrebna hranila. Tedensko zalivanje z organskim gnojilom Bio Plantella Vita lahko zmanjša stres ob presajanju in poveča odpornost.
Nega solate
Zimske solate, ki jih sejemo v vrste, spomladi okopavamo, da spodbudimo rast. Neposredna setev na gredo je dobra za prezimitev. Solate v velikosti 4-6 listov najbolje prezimijo.
Zastirka: Rastline, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, slamo ali drugimi nepredelanimi materiali, da se listi ne umažejo. Boljša izbira je kompostna zastirka, ki prav tako ščiti tla. Rastline s svojimi listi zastirajo tla.
Zalivanje: Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato je zadostno zalivanje ključno. Prvi teden po presajanju sadike zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti. V praksi zadostuje izdatno zalivanje enkrat tedensko, če ni dežja.
Pleveljenje: Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, bližje rastlinam pa ročno.
Bolezni in škodljivci: Solata sicer ni zahtevna glede bolezni, vendar so sveži listi privlačni za polže. Pomembno je redno odstranjevanje odmrlih listov in izogibanje nepredelanemu organskemu materialu. V jesenskem času in v rastlinjakih so lahko problematične glivične okužbe, kot so siva plesen, bela in črna gniloba solate.
Obiranje in shranjevanje
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev lahko solato na vrtu pridelujemo večino leta, na prostem od aprila do novembra ali dlje. Rozetaste sorte obiramo postopno, tako da ročno oberemo najstarejše spodnje liste (berivke) ali liste režemo z nožem (rezivke). S tem čistimo stebla in omogočamo rast novih listov.
Pri glavnatih sortah počakamo na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem. Solate ne skladiščimo, saj je najboljša sveže nabrana. Če jo shranjujemo za dan ali dva, jo hranimo v hladilniku.
Poletne setve za jesenski in zimski pridelek
Sredina poletja je idealen čas za zapolnjevanje praznih mest na zelenjavnih gredicah z vrtninami, ki bodo obogatile krožnike pozno poleti, jeseni in celo pozimi. Poletno sajenje zahteva več pozornosti pri izbiri rastlin in zagotavljanju ustreznih pogojev, da se izognemo prezgodnjemu cvetenju.
Za poletne setve izbiramo sorte, prilagojene na visoke temperature. Endivijo lahko sejemo od zadnje tretjine junija do sredine septembra, pri čemer izbiramo sorte s kompaktnimi rozetami ali skodrane sorte, odporne na vročino.
V juliju sejemo krhkolistne solate, kot je sorta 'Great Lakes'. Rukola je nezahtevna in jo lahko sejemo kjerkoli, nato pa sproti trgamo mlade liste. Radič gojimo skozi vse leto, predvsem za jesensko-zimski čas, ko je drugih solat manj. Poznamo prezimne in neprezimne sorte, na prostem pa prezimijo tržaški solatnik in averto.
Vzgoja radiča od setve do pridelka
Vpliv senčnih leg
Naravna senca, ki jo ustvarjajo visoke rastline, kot so paradižniki in visok fižol, je idealna za setev jesenskih vrtnin. To preprečuje, da bi se rastline na močnem soncu prezgodaj razcvetele.
Pred pripravo na novo zelenjavo odstranimo predhodni posevek, zemljo rahlo razrahljamo in pognojimo z organskim gnojilom. Pri uporabi sadik jih tedensko zalivamo z organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline ter zmanjšuje stres ob presajanju.
Izdelki Plantella, kot so organska gnojila, so rezultat dolgoletnega znanja in tehnoloških inovacij priznanega slovenskega proizvajalca Unichem.
tags: #solata #za #obtrgovanje #prezimna