Solata (Lactuca sativa L.), znana tudi kot zelena solata, je priljubljena enoletna listnata zelenjava, ki jo uvrščamo v družino nebinovk (Asteraceae, alt. Compositae).
Izvor in Zgodovina Solate
Solato uporabljajo skoraj po celem svetu, po poreklu pa je iz zahodne Azije in vzhodne Afrike. Domnevno je izvirala iz srednje ali južne Evrope in naj bi nastala z mutacijami divje vrste Lactuca serriola.
Znano je, da se v Egiptu solato uporablja že 2.500 let, najstarejši zapis o njej pa je najden v templju v Karnaku. Predvidevajo, da je ravno iz Egipta prišla v antično Grčijo in rimsko cesarstvo, nato pa tudi v Srednjo Evropo. Že v starem Egiptu je veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi.
Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave, kot jo poznamo pri današnjih sortah. Glavnata solata je bila v zapisih prvič omenjena v 16. stoletju.
V ZDA so solate postale popularne v poznem 19. stoletju, v drugih regijah po svetu pa so jih popolnoma sprejele v drugi polovici 20. stoletja.
Botanične Značilnosti Solate
Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem. Večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal.
Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih. Cvetno steblo je razvejano z rumenimi cvetovi, seme pa je drobno.
Lateks in Grenak Okus
Lateks, ki se nahaja v solati, vsebuje spojine, kot sta laktucin in laktukopikrin. V preteklosti so ga uporabljali kot blago pomirjevalo ali analgetik. Grenak okus solate ne nastane naključno, temveč ga povzročajo spojine, ki delujejo kot obramba proti rastlinojedcem in patogenom.
Vrste in Sorte Solate
Po svetu danes vzgajajo več kot 200 kultiviranih sort solate. Na našem področju prevladuje glavnata solata s svojima dvema kultivarjema, maslenko in kristalko. Solata spada med solatnice in oblikuje rozeto ali glavo zelene, rumene ali rdeče barve.
Glavnata Solata (Lactuca sativa capitata)
Glavnata solata tvori liste na kratkem steblu, ki se v času zrelosti zavijejo v bolj ali manj kompaktno glavico. Oblika in kompaktnost glave sta odvisni od sorte. Zanjo je značilno, da med rastjo zunanji listi ščitijo notranje, zato so ti bolj blagega okusa in rumene barve.
Maslenke (Butterhead Type)
Solato z gladkimi in nežnimi ovalnimi listi in manjšimi glavami imenujemo maslenka. Maslenka je priljubljena zaradi svojih mesnatih, mehkih in sočnih listov. Je svetlo zelene barve, glave so lepe in velike, okus pa je blag in svež. Pri vzgoji na prostem lahko doseže težo do 500 g, v rastlinjaku pa 100 g.
- Majska kraljica je ena izmed vrst zelene solate iz skupine zgodnjih poletnih sort tipa maslenka.
- Malika je srednje zgodnja sorta maslenka, ki se na prostem vzgaja od pomladi do jeseni, v rastlinjaku pa ob kontrolirani temperaturi zraka tudi pozimi.
- Amore prav tako sodi med maslenke. Sorta je odporna na visoke temperature in jo lahko vzgajamo celo leto. Odporna je tudi na virus solatnega mozaika in ima velike glavice (okoli 450 g).
- Navadni motovilec (Valerianella locusta) je omenjen kot poletna solata tipa maslenka, za katero so značilni svetleči zeleni listi gladkih in valovitih robov.
- Puterca je mehkolistna zelena solata svetlo zelenih listov. Obstaja tudi rdeča mehkolistna glavnata solata, ki ima tanke in okusne liste.
Kristalke (Iceberg, Crisphead)
Kristalka ima krhke liste temno zelene, srednje zelene in rumeno zelene barve z rdečkastimi robovi. Glavice so kompaktne, lahko so okrogle ali ovalne.
- Ljubljansko ledenko prištevamo v skupino letnih tipov solate kristalka. Ima okroglo in čvrsto srednje veliko glavico. Sorta je odporna na virus solatnega mozaika in Bremijo NL 1-16, zato je zelo primerna za vzgojo.
- Priljubljena avstrijska glavnata solata tipa ledenka naredi hrustljave, svetlozelene glave z rahlo rdečo obrobo. Je zelo aromatična, obstojna in izredno okusna. Obstajajo tudi krhkolistne solate, ki naredijo čvrste, velike in kompaktne glave s svetleče zelenimi listi in rahlo valovitimi, nazobčanimi robovi.
- Zimske krhkolistne solate spomladi oblikujejo hrustljave rumeno zelene glave in so tolerantne na stresne pogoje rasti. Namenjene so vzgoji v neogrevanih plastenjakih ali na prostem, za boljše prezimovanje pa jih je priporočljivo prekriti.
Batavija
Batavija je vrsta glavnate solate, ki se po lastnostih uvršča med kristalke in maslenke. Med bolj iskanimi sortami tipa batavija je Funly.
Berivka (Lactuca sativa acephala) in Rezivka (Lactuca sativa secalina)
Berivka ne tvori glave, temveč razvije rozeto listov. Liste lahko obiramo postopoma od spodaj navzgor ali pobiramo celo rastlino. V primerjavi z drugimi sortami je bolj odporna na mraz in nekatere bolezni. Rezivka prav tako ne tvori glav, ampak odprto rozeto.
Vezivka, Romanska Solata ali Štrucarka (Lactuca sativa longifolia)
Vezivka, znana tudi kot romanska solata ali štrucarka, oblikuje podolgovato, rahlo glavo z gladkimi ali rahlo nakodranimi listi zelene do rdečkaste barve. Majhna in kompaktna solata baby cos je zelo hitro rastoča in odličnega okusa, primerna za solate, dekoracijo ali poletne prigrizke.
Druge Sorte
- Gentila: Izjemno lepa solata v tipu prave italijanske solate. Listi so fleksibilni, nakodrani, sveže zelenkasto rumene barve in odlična sorta za poletno pridelavo. Listna rozeta je izdržljiva, močna in neobčutljiva na uhajanje v cvet. Obstaja tudi temno rdeča gentila, primerna za pomlad in jesen.
- Hrastov list: Solata, katere listi spominjajo na ameriški hrast. Listi so krhki, zelene ali temno rdeče do bordo barve in zelo okusni. Listov ne režemo, ampak jih obtrgujemo, da se rastlina lahko obnavlja.
- Mikro solate: Posebna vrsta solat, posebej namenjena vzgoji v posodi.
Vzgoja Solate
Vzgoja solate na lastnem vrtu je enostavna in primerna celo za aktivnost z otroki. Solata je preprosta in nezahtevna za vzgojo, zato jo lahko pridelamo tudi izven vrta, na primer v posodah na balkonu. Mestna toplota in zaščita pred mrazom ter vetrom solati idealno ustrezajo. Solata je najbolj razširjena enoletna vrtnina s kratko rastno dobo, ki ne potrebuje veliko prostora in časa.
Optimalni Pogoji za Rast
Zelena solata je rastlinska vrsta, ki ji ustreza hladnejše vreme in jo je najbolje vzgajati spomladi in jeseni. Optimalni čas za vzgojo solate sta pomlad in jesen. Seme začne kaliti pri temperaturi 4°C, idealna temperatura za klitje in rast pa je 16-18°C. Minimalna temperatura za kalitev semen je 2-5°C. Solata je prilagojena hladnim pogojem, optimalna temperatura za rast je 10-15°C. Rastlina cveti in tvori seme pri 20-25°C. Solati na prostem v času razvoja listov bolj ustrezajo krajši dnevi in daljše noči. Če se odločimo za spomladansko sajenje, je potrebno upoštevati, da z rastjo temperature solata hitreje raste, kar vpliva na nabiranje. Vzgoja solate v zaprtem prostoru je preprosta in uspešna, saj solata nima pretirano velike potrebe po toploti in svetlobi, zato jo lahko uspešno vzgajamo tudi pozimi. V rastlinjaku jo vzgajamo v več turnusih, da čim bolje izkoristimo prostor.
Priprava Tal in Gnojenje
Solata najbolje uspeva na rahlih, hladnih tleh z dobro drenažo. Potrebuje vlažna in humusna tla, bogata z organskimi snovmi. Idealna tla so srednje težka, globoka, sveža, rodovitna in propustna, s pH vrednostjo med 6,0 in 7. Glavni pogoj za sajenje solate so kvalitetna tla z veliko humusa, ki dobro zadržujejo vlago. Rastlina je izjemno občutljiva na visoko koncentracijo soli v tleh. Za vzgojo zgodnje solate je priporočljivo uporabljati lažja tla, ki se bodo hitreje segrela.
Tla je potrebno obdelati na globini 20-25 cm. Šele jeseni je zaželeno v tla dobro zaorati hlevski gnoj ali zrel kompost. V zaščitenem prostoru obdelava tal ne predstavlja težave, saj je substrat najpogosteje kvaliteten. Ne glede na to, ali bomo na vrtu sejali ali sadili solato, mora biti zgornji sloj zemlje zrahljan in zdrobljen. Če pa so tla težja, je potrebno v površinski sloj dodati šoto, da se zadrži vlaga in se izboljša sama struktura tal. Za setev je treba vedno uporabiti svežo zemljo, ki ni preveč bogata s hranili, saj mlade rastline ne potrebujejo veliko hranil. Nasprotno pa lahko zasoljenost (prekomerno gnojenje) tal povzroči poškodbe korenin, skozi katere mikroorganizmi v tleh zlahka prodrejo v mlade rastline.
Solate praviloma ni potrebno gnojiti, vendar lahko med zalivanjem dodamo mineralno gnojilo. Za temeljno gnojenje in dognojevanje priporočamo Bio Plantella Nutrivit Univerzal, za listnato zelenjavo pa Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Visokokakovostna zemlja iz najkakovostnejših šot je primerna za prve setve in pikiranje.
Zaradi svoje občutljivosti zelena solata ne bo rasla na tleh, v katerih je veliko herbicidov. Ena najpomembnejših in najbolj pozitivnih lastnosti solate je ravno ta, da ima sposobnost zaznavanja herbicidov v tleh.
Setev in Presajanje Sadik
Solato lahko sejete vse od marca pa do septembra. Za setev so primerni vsi meseci od februarja do avgusta. Od marca dalje pa vse do začetka septembra je priporočljivo vsaka dva tedna sejati na prosto v tla, pognojena z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.
S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo, izbiramo pa sorte, ki tudi prezimijo.
Juretov vrtiček Epizoda 1 - Vzgoja Sadik
Za sadike uporabimo setvenico in zemljo s fino strukturo Bio Plantella Start. 5-10 cm velike sadike pred presajanjem na prosto zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Solatne sadike presadimo v nadaljnji fazi rasti, ko ima zelena solata na prostem komaj dobro razvite klične liste. Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadimo v oblačnih dneh, najbolje zvečer.
Pri neposredni setvi v 1-2 mm globok jarek, kjer med linijami pustimo približno 25-30 cm prostora, je pogosto potrebno izvesti še dodatno setev, ki pa ji sledi redčenje nasada. Semena sejemo vsakih 14 dni, da preprečimo preobilje rastlin, ki bodo silile v cvet. Če boste rastline sejali neposredno na gredo, kalice razredčite tako, da bo med njimi 10-20 cm prostora. Solati, ki jo bomo stalno vzgajali na istem mestu, je potrebno na gredici pripraviti vrste globine 1-2 cm in vanje posejati semena. Ko vzkalijo, rastline redčimo, dokler med njimi ni razmik 20-30 cm, med vrstami pa 30 cm. Rastlinice, ki smo jih zaradi redčenja odstranili, lahko posadimo na drugo gredico ali pa jih zaužijemo.
Sadike posadimo plitvo, do vratu korenin, da solato zaščitimo pred gnitjem. Razdalja med sadikami je odvisna od bujnosti vrste in možnosti uporabe mehanizacije, običajno med 35 in 45 cm. Sadike lahko posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta gosta sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate sorte uspevajo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Za glavnate solate je priporočljiv razmik 30 cm v cikcak vzorcu. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh: zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla.
Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami.
Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, slamo, travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Bolje je presajanje sadik solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Kljub kratki vegetaciji je možno imeti letno tudi 2 do 3 pridelke solate.
Zalivanje
Med vzgojo solata potrebuje veliko vlage - 15 l/m² dvakrat tedensko. Sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. V vročem in suhem vremenu bodo rastline silile v cvet, zato ob suhem vremenu redno zalivajte. Zalivajte zgodaj zjutraj, da preprečite zastajanje vode na listih, saj lahko to vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni. Zaliti je potrebno do globine zemlje 15 cm, le tako zagotovimo, da solata ne uhaja v cvet. Uhajanje v cvet preprečimo s pravilno izbiro sort v pravem letnem času in seveda postopno setvijo.
Vzgoja v Posodah in Visokih Gredah
Vzgoja solate v posodah na balkonu je preprosta in se ne razlikuje od vzgoje na vrtu, najpomembnejše pa je redno zalivanje. Visoke grede so vse bolj popularne. Za visoko gredo izberemo sončen prostor in jo postavimo v smer sever-jug. Posode na balkonu vam omogočajo pridelavo zelenjave, ki bo vedno na dosegu rok.
Nega in Pobiranje
Skozi celotno vegetacijo rastline plitvo okopavamo in rahlo osipavamo na 14 dni. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.
Solata zraste v 45-55 dneh. Glavice naberemo šele, ko dosežejo določeno velikost in obliko. Zrelost solate ugotovite tako, da se z dlanjo dotaknete vrha glavice, odrežete pa takoj nad prvo zadebelitvijo (obročem).
Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno. Berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.
Juretov vrtiček Epizoda 1 - Vzgoja Sadik
Škodljivci in Bolezni Solate
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Kljub temu se lahko pojavijo nekateri škodljivci in bolezni.
Škodljivci
- Polži: So glavni škodljivci na solati, saj obožujejo nežno mlado zeleno solato in lahko požrešno izbrišejo vsako sled za sadikami. Dobro uspevajo v vlažnih razmerah in se pogosteje pojavljajo v letih z veliko padavinami. Zavetišče najdejo na vlažnih in stalno zasenčenih območjih, ki služijo tudi kot prezimovališča. Iz teh skrivališč se spomladi preselijo, da bi poiskali hrano. Pomembno je, da vzdržujemo področje okoli poganjkov solate čisto, da preprečimo njihov prihod. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.
- Listne uši: So najhujši škodljivci solate, predvsem zato, ker se lahko v kratkem času močno razmnožijo in povzročijo rumenenje ter odpadanje listov. Iz rastlinskega tkiva izsesavajo vodo in hranilne snovi, kar povzroči zvijanje listov in odmiranje mladih rastlin. Delujejo tudi kot vektorji virusov in pogosto pomagajo pri vnosu bolezni (npr. mozaik). Drobnjak, repa in česen delujejo kot "zaščitne rastline" proti listnim ušem.
- Metulji (Lepidoptera): Najbolj škodljiva skupina, ki napade solato, je iz družine Lepidoptera. Vsaka vrsta ima različne prehranske navade z različnimi življenjskimi ciklusi in se prehranjuje na različnih delih solate.
- Strune: So prava nadloga v vrtu, saj lahko uničijo celoten pridelek.
Bolezni
Pri solati se najpogosteje srečamo z belo gnilobo korenin, krompirjevo plesnijo in sivo plesnijo, lahko pa se pojavijo tudi prstanasta listna pegavost (Myscosphaerella brasiciola), pepelovka, rja in druge. Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Pri zdravljenju bakterijskih bolezni uporabljamo fungicide, vendar je potrebno upoštevati njihovo karenco.
- Bela gniloba korenin: Pojavi se pri vzgoji v rastlinjaku, škodo pa lahko povzroči tudi pri vzgoji na prostem, če ne upoštevamo kolobarjenja. Parazit prodre v korenine rastline in povzroči mehko gnitje. Bolezen lahko nastopi v vseh razvojnih fazah solate, vendar večino rastlin napade pred tehnološko zrelostjo. Vse okužene rastline je potrebno zažgati, po vsakem nabiranju pa pobrati odpadle liste, da se zmanjša možnost okužbe.
- Krompirjeva plesen: Napade solato, radič in endivijo v vseh razvojnih fazah. Komaj vzkaljene rastline zaradi plesni uvenijo, na razvitih listih pa se pojavljajo poškodbe različnih velikosti. Napadeni deli se obarvajo rumeno ali svetlo zeleno, starejši listi pa potemnijo ali pa se list stanjša, posuši in postane prozoren. Pri preprečevanju bolezni so ključnega pomena kolobarjenje, sterilizacija tal in odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov.
- Siva plesen: Zadržuje se na solati, radiču in endiviji v vseh razvojnih fazah ter tudi pri transportu in skladiščenju. Pri starejših rastlinah lahko okužbo prepoznamo po temnih vodenih predelih na obroču ali listih, sčasoma pa postane okuženo področje prevlečeno s sivim micelijem.
- Rja: Je bolezen, ki se zelo hitro širi.
Poleg vsestranske nege lahko posejano zelenjavo in cvetje po setvi preventivno tretiramo z zdravilom Previcur 607 SL.
Uporaba in Prehranska Vrednost Solate
Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 14 do 20 kcal (84 kJ). Njeno sestavo večinoma predstavlja voda (približno 94-95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati (2 % sladkorja, 1,2 % proteinov) in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine. Solata je predvsem bogat vir vitamina K, ki prispeva k ohranjanju kosti in strjevanju krvi. V solati lahko najdemo skoraj celoten vitaminski spekter, z izjemo vitamina D. Poleg vitaminov vsebuje tudi limonino in jabolčno kislino, ki vplivata na njen prijeten okus.
Zdravilni Učinki
Solatni sok je bil v preteklosti uporabljen kot zdravilo z blagim pomirjevalnim oziroma uspavalnim učinkom. Solata blagodejno vpliva na delovanje ledvic in srca, znižuje krvni tlak ter blaži krče in kašelj. Hrustljava, sočna in okusna zelena solata je izjemno bogata z vitamini, fitonutrienti ter folati, zdrava je za srce in odlična za vse, ki so na dieti.
Priprava in Shranjevanje
Solato najpogosteje uživamo svežo. Največ hranil vsebuje sveže nabrana, zato jo je priporočljivo zaužiti čim prej po obiranju ali nakupu. Med shranjevanjem hitro izgublja na kakovosti ter vsebnosti vitaminov in mineralov. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi. Solata je vsestransko živilo, ki se odlično kombinira z različno zelenjavo, omakami, začimbami in mesom.
Solato lahko za 2 do 3 dni shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru pri temperaturi 0 do 6°C. V hladilnicah pri 0 do 1°C in 95% relativni zračni vlagi ostane sveža do približno 3 tedne, v kontrolirani atmosferi pa celo do 4 tedne. Solate ne skladiščimo, saj je najboljša sveže pobrana. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku.
Kompatibilne in Nekompatibilne Rastline
Če vaša solata 'trpi', je to morda zaradi rastlin, ki rastejo poleg nje. Zelenjava, ki potrebuje enaka hranila kot solata, lahko zavira rast te vrtnine. Poleg tega lahko nekatere rastline privabljajo škodljivce in bolezni, ki ji škodijo.
Rastline, ki so Koristne Solati
- Drobnjak, repa in česen: Delujejo kot "zaščitne rastline" proti listnim ušem.
- Kapucinke: Lahko odganjajo listne uši, zato jih je smiselno posaditi v bližino solate - vendar ne neposredno na sosednjo gredico, saj so hitrorastoče in lahko zadušijo solato.
Rastline, ki Škodujejo Solati
- Buče: So vzpenjajoče se rastline, ki zavzamejo veliko površino na vrtu, medtem ko solata ostaja v svojih okvirjih. Buče lahko solati odvzamejo prostor, zadušijo njeno rast in preprečijo, da bi zrasla do polnega potenciala.
- Cvetača: Iz zemlje izčrpa veliko hranil, kar lahko škoduje zdravju in pridelku solate. Poleg tega lahko na vrt privabi vojaškega črva ali prodenijo ter sovko, huda škodljivca, ki se hranita z rastlinskim listjem.
- Ohrovt: Čeprav je listnata zelenjava, ohrovt izvira iz družine križnic in zato v zemljo oddaja kemikalije, ki jih solata ne prenese. Vse križnice namreč izločajo kemikalije, ki zavirajo kalitev semen solate.
- Zelena: Povzroči, da solata prehitro požene v cvet ter spremeni okus njenih listov.
- Komarček: V tla sprošča alelokemikalije, zato je solata ne mara blizu sebe. Komarček se ne ujame z večino vrtnin in ga je smiselno gojiti v loncu, stran od vrtnih gredic.
- Zelje: Je še ena listnata zelenjava, poleg katere solata ne uspeva dobro.
