Razumevanje pojma "solata"
Kaj je solata?
Beseda solata (-e ž, ā) se uporablja za več pomenov. V prvem pomenu označuje vrtno rastlino z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali pa same liste te rastline. Primeri vključujejo čiščenje, nabiranje, pranje in trebljenje solate; presajanje in sejanje solate; glava ali listi solate. Pogovorno lahko pomeni tudi tri glave solate (npr. "kupiti tri solate"). Med vrste solate spadajo endivija, motovilec in radič.
V drugem pomenu solata predstavlja hladno jed, pripravljeno iz delov rastlin, mesa ali jajc, začinjeno s kisom in oljem. Pripravimo jo lahko tako, da zmešamo sestavine, ali pa pripravimo fižol v solati oziroma kot solato. Med pogoste solate spadajo krompirjeva, kumarična in paradižnikova solata, pa tudi govedina v solati. Pogosto se naroča kot priloga h krompirju ali pečenki (npr. "naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato"). Za pripravo in postrežbo solate se uporablja pribor in skodelica za solato.
Kulinarični besednjak za solate in pripravo zelenjave
Slovar najpogostejših izrazov, ki se uporabljajo v kuhinji, pojasnjuje ključne tehnike in pojme, pomembne za pripravo raznolikih jedi, vključno s solatami, še posebej tistimi iz kuhane zelenjave.
BLANŠIRANJE
Blanširanje pomeni, da živilo za kratek čas potopimo v vrelo vodo. S tem postopkom živilo zmehčamo, odstranimo odvečno sol, močan duh ali pa ga pripravimo za čiščenje. Ta tehnika je še posebej uporabna pri pripravi nekaterih vrst zelenjave za solate, saj pomaga ohraniti njihovo barvo in teksturo.
GARNIRANJE
Garniranje se nanaša na lično servirano hrano. Pri solatah iz kuhane zelenjave je garniranje ključno za privlačen videz jedi, saj dodaja vizualno privlačnost in poudarja svežino sestavin.
GLAZURA
Glazura je prevleka za torte, sladice ali pa tudi meso, s katero damo jedi lep lesk. Poznamo sladkorne, čokoladne in aspik glazure. Čeprav so sladke glazure nepogrešljive pri sladicah, se aspik (želatinasta prevleka) uporablja tudi v slanih jedeh in hladnih predjedeh, ki so pogosto del solatnega bifeja ali svečanih solat.
GRATINIRANJE
Gratiniranje je postopek, pri katerem končano jed damo za nekaj minut v pečico, da se na vrhu naredi zlato-rjava skorjica. Preden jed postavimo v pečico, jo običajno potresemo z naribanim sirom ali s krušnimi drobtinami, prelijemo z bešamelom ali dodamo koščke masla oziroma jo prelijemo s kakšno omako. To tehniko lahko uporabimo tudi pri pripravi toplih zelenjavnih jedi, ki so lahko komponenta solate.
LEGIRANJE
Legiranje je postopek, s katerim zgostimo in izboljšamo okus jedi. Legiramo juhe, omake in zelenjavo, tik pred koncem priprave. Osnovna in najbolj preprosta marinada, ki je ključna pri solatah in zelenjavi, je mešanica iz olja, kisa in soli. Z legiranjem lahko izboljšamo tudi omake, ki jih uporabljamo kot preliv za solate.
Preprost solatni preliv z olivnim oljem in limono
MOŽNAR
Možnar je lesen ali kamnit pripomoček, v katerem tremo in mečkamo različna živila. Nepogrešljiv je pri pripravi pestov, dišavnih mešanic in začimb za solatne prelive, saj omogoča sproščanje arom in intenziven okus.
FOND
Fond je jušna osnova, s katero izboljšujemo omake in druge jedi. Poznamo zelenjavni, ribji in goveji fond. Zelenjavni fond je posebej pomemben pri kuhanju zelenjave za solate, saj lahko obogati okus in doda globino, ne da bi preobremenil jed.
POŠIRANJE
Poširanje pomeni, da se živilo kuha kratek čas v tekočini, ki rahlo vre. Ta nežna metoda kuhanja je idealna za ohranjanje oblike in teksture občutljive zelenjave, ki jo kasneje uporabimo v solatah.
ZGOŠČEVANJE
Zgoščevanje je postopek, pri katerem omake, juhe, nekatere mesne in zelenjavne jedi zgostimo z navadno ali škrobno moko (gustin). Pri solatah se lahko zgoščevanje uporablja za pripravo bogatih in kremastih prelivov, ki se dobro oprimejo kuhane zelenjave.