Dobro počutje krav molznic je ključno za uspešno prirejo, zdravje in njihovo dolgoživost. Rejci se zavedajo, da so odločitve o novogradnji hlevov ali adaptaciji starih težke in ne smejo biti prenagljene. Številne študije potrjujejo, da je dobro počutje živali močno povezano tudi z razmerami, v katerih živijo. Zato naj bi sodobni hlevi po eni strani zagotavljali dobro počutje živali, po drugi pa naj bi s sodobno opremo čim bolj olajšali delo gospodarju kmetije - rejcu.
Zasnova in smernice sodobnih hlevov
Pri zasnovi hleva je ključno upoštevati okoliščine lastne kmetije ter poiskati rešitve, ki bodo prispevale k udobju živali, s čimer si bodo rejci tudi sami olajšali delo. Pomembno je premisliti o stroških gradnje in graditi čim bolj enostavno, pri čemer je treba imeti v mislih morebitno povečanje (dozidavo) objekta čez nekaj let.
Alberta Zorko, vodja službe za gradnje kmetijskih objektov pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), pojasnjuje, da se normativi za gradnjo hlevov stalno spreminjajo in prilagajajo. "Sodobni hlev omogoča prosto rejo z veliko prostora za sprehajanje živali, dovolj udobna in velika ležišča za krave," poudarja. Vse večji pomen v Sloveniji pridobivajo sistemi reje, ki živalim zagotavljajo več prostora, boljše počutje, večje udobje, boljše zračenje in več svetlobe.
Inovativna enoslojna zasnova hleva za govedo podjetja 1Source Construction: Oglejte si jo v akciji
Različni sistemi reje in izzivi
V Sloveniji in v drugih državah EU imajo rejci, zlasti na manjših kmetijah, živali še vedno privezane. Pri teh sistemih reje je poleti zelo priporočljiva paša, tako da so živali ves dan na prostem in imajo veliko prostora. Le nočni čas, ko počivajo, preživijo na privezu. Za zimski čas se priporoča ureditev izpusta, da se živali lahko občasno sprehodijo.
Na večjih kmetijah je slika drugačna, saj so po besedah Zorkove postavili sodobne hleve za prosto rejo. Tam imajo živali dovolj prostora in oprema je primerna. Kljub temu se tudi v teh primerih najdejo pomanjkljivosti pri izvedbi gradnje, saj so investitorji pogosto tarča prodajalcev hlevske opreme, ki včasih ne sledijo sodobnim smernicam. "Vsako omejevanje namreč živalim onemogoča izražanje naravnih oblik obnašanja, kar se pozneje odraža v njihovem zdravstvenem stanju in za rejca pomeni dodaten strošek," opozarja Zorkova. Nove razmere reje, ustrezno krmljenje živali in strokovno vodenje prehrane prinašajo večjo prirejo in boljše zdravje živali.
Strokovno svetovanje in financiranje
Kmetovalci se lahko po nasvet, ko razmišljajo o gradnji oziroma prenovi hleva, obrnejo na javno službo kmetijskega svetovanja v okviru KGZS, kjer delujejo kmetijski svetovalci specialisti za tehnološke vsebine, povezane z novogradnjami in adaptacijami kmetijskih objektov.
Mnogi rejci poiščejo nasvet pri svetovalcih specialistih pri načrtovanju hleva, vendar so tudi nekateri, ki pri načrtovanju ali vgradnji opreme slepo zaupajo ponudnikom gradbenih elementov ali hlevske opreme, in včasih rešitve niso najbolj sodobne. Mladi so pripravljeni prevzeti kmetijo le, če se posodobi tehnologija reje.
Veliko rejcev računa na sredstva, ki bodo na voljo v okviru javnih razpisov. Alberta Zorko opozarja, da bo možnost njihove pridobitve odvisna od razpisnih pogojev in meril posameznih ukrepov, saj so sredstva za prihodnje finančno obdobje 2023-2027 še predmet pogajanj. Dejstvo je, da jih je za ta namen vedno premalo in sta tako višina oziroma delež sofinanciranja pogosto nezanimiva. Želja je, da bi bila namenjena posebna sredstva za prestrukturiranje hlevov iz vezane reje v prosto. Prav tako si želijo, da bi imele manjše kmetije, kjer redijo na primer manj kot 35 glav živine, možnost pridobiti pavšalna nepovratna sredstva ob pogoju dokončanja novega objekta in brez izpolnjevanja dodatnih administrativnih pogojev, ki pomenijo dodatno finančno breme. V Sloveniji stroški priprave projektov, zlasti za manjše kmetije, presegajo deset odstotkov investicije.
Pravni in okoljski vidiki
Zakonodajna pravila so jasna: objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo zahteve gradbenotehničnih in drugih predpisov ter biti evidentirani. Vendar se, kot pojasnjuje Zorkova, nemalokrat postopki oziroma posluh za umeščanje tovrstnih objektov v prostor razlikujejo med občinami.
Nerazumljivo je tudi, da na kmetijah, ki so na območjih Natura 2000, pogosto ne dovolijo prenove objekta ali pa morajo za investicijo opraviti celovito presojo vpliva na okolje, ne glede na število živali. To pomeni, da v prihodnje kmetij, ki so skozi stoletja ustvarjale takšne pogoje reje, da so površine bogate s favno in floro, ne bo več.
Kmetje se pogosto srečujejo s težavami in nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, ki se neupravičeno boji večjega smradu v okolju. Zorkova poudarja, da so sodobni hlevi tudi s tega vidika bolj prijazni, saj so zasnovani za minimalizacijo neprijetnih vonjav.
Praktični primeri in rešitve pri gradnji hlevov
Pri konkretnih projektih se rejci srečujejo z različnimi izzivi. Eden izmed primerov vključuje novogradnjo hleva dimenzij 18x6 metrov, v katerem so predvideni štirje boksi (število se lahko prilagodi). V takšnem objektu so bile nameščene nove deske in trami. Z zadnje strani so nameščena rolo vrata za skladiščenje suhih bal, kar omogoča spravilo približno 60 bal sena nad prostor, brez da bi jih zložili eno na drugo.
Pri zasnovi krmilnega dela je bil krmilni hodnik pokrit in zaprt do določene višine z deskami, preostali del pa je bil opremljen s protivetrno mrežo, saj odprta zasnova v nekaterih podnebnih razmerah (npr. na Blokah) ni primerna. Del živali se spusti na krmilno mizo, del pa za objekt, kjer je gnojna jama. V leseni steni so predvidena vrata, zunaj pa boks za izpust na gnojni jami.
Upravljanje gnoja in higiena
Upravljanje gnoja je pomemben del zasnove hleva. Razmišlja se o alternativah, kot je tlačen gnoj, vendar se pri tem pojavi vprašanje, kako zagotoviti enako visoke jasli, kadar je meter gnoja in kadar je gnoj odstranjen. V praksi so potrebni kompromisi. Ena izmed rešitev je kidanje gnoja na približno dva meseca. Čeprav je to lahko mučno delo, z urejenim izpustom za živali ne predstavlja tako velikega problema.
Možnosti za tlačen gnoj vsi nimajo, saj zahteva specifično zasnovo, ki omogoča pretok gnoja. Kot dobra rešitev se pogosto omenja humusni hlev. Sistemi rešetk ali strgal so za neintenzivno rejo finančno predragi. Lahko pa se cilju približamo z redkejšim kidanjem, na primer enkrat na dva meseca, namesto dvakrat dnevno. Ne glede na avtomatizacijo in sodobno opremo je vedno potrebno delati in vložiti trud v vzdrževanje hleva in dobro počutje živali.
