Slovenija je dežela manjših smučišč, ki nudijo prijetno domače vzdušje. Razgibani tereni so primerni tako za začetnike in otroke kot tudi za izkušene smučarje. Za enostaven dostop do vseh prog si lahko priskrbite enotno Skipass vstopnico, s katero lahko smučate na vseh slovenskih smučiščih. Številne šole smučanja in smučarski učitelji, ki govorijo različne jezike, poskrbijo, da boste zares uživali na snegu.
Slovenska smučišča: Ponudba in trajnost
Slovenija je prepredena s smučišči različnih velikosti. Največja smučišča, ki imajo več kot 10 naprav, so štiri. Poleg njih imamo več srednje velikih smučišč z 2-10 žičniških naprav ter tudi manjša smučišča, ki imajo največ dve napravi.
Sodobna infrastruktura in okoljska ozaveščenost
Večina smučišč ima sodoben in okolju prijazen sistem zasneževanja, kar omogoča smučanje tudi takrat, ko je snega manj, hkrati pa zato smučarska sezona lahko traja dlje. Gorski centri so aktivni vse leto, torej imajo ponudbo športnih aktivnosti tudi izven zimske sezone. Številna slovenska smučišča si prizadevajo, da bi delovala čim bolj trajnostno in okolju prijazno. Posodabljanje žičniških naprav zmanjšuje porabo energije, sodobni zasneževalni sistemi pa so zasnovani tako, da so energetsko varčni in prijazni do okolja. Poleg tega se nekatere destinacije odločajo za bolj trajnostni prevoz do smučišč.
Zakaj za smučanje izbrati Slovenijo?
Slovenski smučarski gorski centri so res morda manjši kot drugod, a boste presenečeni, kaj vse lahko doživite na smučiščih in ob njih. Na naših smučiščih je dobrodošel prav vsak: tisti, ki šele spoznavajo smučarske zavoje, kot tudi prekaljeni smučarski »mački«. Ko vam poidejo moči, je poskrbljeno, da si jih povrnete z okusno kulinarično ponudbo kar na smučiščih.
Najbolj zagnani smučarji, ki želijo biti zjutraj čimprej na svežih sneženih rebrcih, lahko rezervirajo sobe in apartmaje tik ob smučiščih. Če pa imate radi smučanje, a se zdrznete, ko pomislite na prenašanje smučarske opreme do smučišča, lahko to rešite z iskanjem smučarskih hotelov in apartmajev, ki se nahajajo tik ob smučiščih.
Družinam prijazna smučišča in dodatna doživetja
Odkrijte, zakaj so številna slovenska smučišča družinam prijazna. Na slovenskih smučiščih lahko uživajo vsi družinski člani, saj so na razpolago proge različnih zahtevnosti. Začetniki se smučarskih zavojev lahko naučijo v smučarskih šolah, otroci pa se bodo s smučanjem spoznavali skozi zabavne igrice in ob spodbudi lokalnih pravljičnih junakov. Preživite nepozabne zimske počitnice z vrsto doživetij na snegu ter dodajte smučarskemu dnevu še nekaj adrenalina in sprostitve. V Sloveniji si lahko obetate enkratne smučarske počitnice in boste obveščeni o sezonski ponudbi, aktualnih prireditvah ter možnostih za izlete in popotovanja.
Dosežki slovenskih alpskih smučarjev v svetovnem pokalu
Slovenski alpski smučarji so dosegli izjemne uspehe v svetovnem pokalu v alpskem smučanju, tako pod zastavama Slovenije kot tudi Jugoslavije. Skupno so zbrali 266 uvrstitev med prve tri, kar vključuje 80 zmag, 90 drugih in 96 tretjih mest.
Veliki in mali kristalni globusi
Slovenski alpski smučarji so dosegli šest medalj za skupni seštevek vseh disciplin. Veliki kristalni globus je kot prva slovenska alpska smučarka osvojila Tina Maze v sezoni 2012/13, ob tem pa še dve drugi in tretje mesto. Tretje mesto pa je kot prvi slovenski alpski smučar z medaljo skupnega seštevka svetovnega pokala osvojil Jure Košir v sezoni 1994/95.
V skupnem seštevku posamičnih disciplin so osvojili osem malih kristalnih globusov ter trinajst srebrnih in sedemnajst bronastih medalj. Mali kristalni globus so osvojili:
- Rok Petrovič v sezoni 1985/86 (slalom)
- Bojan Križaj v sezoni 1986/87 (slalom)
- Mateja Svet v sezoni 1987/88 (veleslalom)
- Špela Pretnar v sezoni 1999/00 (slalom)
- Tina Maze v superveleslalomu in veleslalomu v sezoni 2012/13
- Ilka Štuhec v sezoni 2016/17 (kombinacija in smuk)
Prvo medaljo posamičnega seštevka v hitrih disciplinah je osvojila Mojca Suhadolc s tretjim mestom v sezoni 1999/00 v superveleslalomu.
Zgodovinske osebnosti in mejniki
Prvi Slovenec na zmagovalnem odru svetovnega pokala je bil 13. decembra 1977 v Madonni di Campiglio legendarni Bojan Križaj, ki je slalomsko preizkušnjo končal na tretjem mestu. 20. januarja 1980 je v Wengnu v isti disciplini kot prvi izmed naših stopil tudi na najvišjo stopničko. Križaj je prismučal prvih trinajst slovenskih uvrstitev na stopnice za zmagovalce oziroma osemnajst izmed prvih dvajsetih.
Šele leta 2009 se je Tina Maze po številu zmag izenačila s Križajem ter ga v naslednji sezoni tudi prehitela. V sezoni 2011/12 pa ga je prehitela tudi po številu mest na odru za zmagovalce. Skupno je Tina Maze dosegla 26 zmag, 28 drugih in 27 tretjih mest in je s tem daleč pred vsemi ostalimi slovenskimi smučarji. Trenutno je na seznamu uspešnih slovenskih smučarjev in smučark 38 imen.