V Sloveniji se soočamo z izzivi na področju prehranskih navad in samooskrbe z zelenjavo. Polovica Slovencev se prehranjuje nezdravo, kar 68,7 % prebivalcev ima prekomerno telesno težo. Hkrati v Sloveniji več kot polovico sveže zelenjave uvozimo. Uvožena zelenjava je izpostavljena dolgim transportnim potem in skladiščenju, kar lahko vpliva na njeno svežino, okus in hranilno vrednost.
Pomen lokalne in integrirane pridelave zelenjave
Zelenjava iz bližine je bolj sveža, ima visoko hranilno vrednost, zmanjšuje negativne vplive prehranske verige na okolje in je bolj zdrava za potrošnika. Integrirano pridelana zelenjava je okolju in ljudem prijazna, saj ima manjši okoljski odtis. Zmanjša vpliv na okolje skozi manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in gnojil, skozi agrotehnične ukrepe pa spodbuja rodovitnost tal, odpornost rastlin in biotsko pestrost okolja.
Ustanovitev in poslanstvo GIZ Slovenska zelenjava
Kmetijske zadruge so 23. novembra 2011 ustanovile gospodarsko interesno združenje Slovenska zelenjava. Za predsednika GIZ SLOVENSKA ZELENJAVA je bil izvoljen gospod Ivan Bučar. Družba je registrirana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s številko vložka SV/1969/11.
Glavno poslanstvo združenja je povečanje lokalne pridelave zelenjave s ciljem dviga in ohranjanja kakovosti ter prepoznavnosti. To vključuje tudi nastop pod skupno blagovno znamko z enotno embalažo. Namen združenja je izboljšati ekonomski položaj pridelovalcev zelenjave ter povezati pridelovalce za skupno prepoznavnost na trgu.
Ustanovitev GIZ Slovenska zelenjava, katere ustanoviteljice so kot pravne osebe kmetijske zadruge z zelenjadarsko proizvodnjo in člani, usmerjenimi v to pridelavo, je predstavljala pomemben korak k bolje organizirani in povezani pridelavi in prodaji. S tem so želeli precej povečati lokalno pridelavo in zvišati takrat že katastrofalno nizko samopreskrbo. Slovenija, ki je bila pred dvema desetletjema 70-odstotno samopreskrbna z vrtninami in zelenjavo, je v letu pred ustanovitvijo združenja padla na komaj kaj več kot 30 odstotkov lastne preskrbe z zelenjavo. Ustanovitev GIZ Slovenska zelenjava naj bi bila napoved boljših časov tako za pridelovalce kot potrošnike, ki želijo kupovati doma pridelano hrano.
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave in zagotavljanje kakovosti
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je neprofitna organizacija, ki povezuje več kot 180 pridelovalcev zelenjave po vsej Sloveniji. Osnovno poslanstvo združenja je povezovanje pridelovalcev integrirane pridelave zelenjave, informiranje širše javnosti o pomenu in značilnostih integrirano pridelane zelenjave ter pomoč pridelovalcem na strokovnem področju in pri skupnem nastopu na slovenskem trgu.
Standardi integrirane pridelave
Vsi člani združenja pridelujejo zelenjavo v skladu s Pravilnikom o integrirani pridelavi zelenjave (Uradni list RS, št. 63/02) in hkrati v skladu s Tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo zelenjave, ki jih vsako leto na novo izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). S tem se zagotavlja zelenjava visoke kakovosti, pridelana pod stalnim nadzorom neodvisnih institucij.
Skozi vse leto se zagotavljajo kakovostni pridelki višje kakovosti, pridelani na kmetijah po vsej Sloveniji. Kratka pot od njive do prodajnih polic zagotavlja, da je zelenjava sveža, bolj polnega okusa in vsebuje več hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, jedi iz nje pa so okusnejše in bolj zdrave. S krajšimi transportnimi potmi pa tudi manj obremenjujemo okolje.
Slovenski pridelovalci zelenjave iz integrirane pridelave so zanesljiv dobavitelj zelenjave višje kakovosti. Vsi pridelki in izdelki so sveži, polnega okusa, kakovostni in skrbno pridelani v slovenski zemlji v skladu s Pravilnikom o integrirani pridelavi zelenjave (Ur. l. RS, št. 63/2002) ali v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur.l. RS, št. 71/2010).
Vpliv na samopreskrbo in gospodarski donos
S povečevanjem pridelave se bo povečeval tudi delež samopreskrbe. Izračuni kažejo, da že za odstotek višja stopnja samopreskrbe pomeni tudi več kot tisoč novih delovnih mest. Glavni vpliv projekta je širši, saj vpliva na gospodarski donos številnih majhnih kmetij, ki pridelujejo svežo zelenjavo, pa tudi drugih proizvajalcev proizvodov s shemo kakovosti v Evropski uniji.
Zakaj je lokalna hrana boljša?
Komunikacijske strategije in izzivi
Za prepoznavnost in uspeh je pomembna skupna blagovna znamka in enotna embalaža, s katero bodo ob ponudbi tuje zelenjave na prodajnih policah uspešno konkurirali domači pridelovalci. Predsednik GIZ Ivan Bučar je prepričan, da bo vztrajen in trd borec za plasiranje slovenskega pridelka v prepoznavni slovenski embalaži na prodajnih policah tudi v prodajni verigi velikih trgovcev pri nas.
Ključna komunikacijska sporočila spodbujajo uživanje sveže, lokalne in varne zelenjave, pridelane po evropskih proizvodnih standardih, večkrat na dan. S sodobnim komunikacijskim spletom, ki vključuje raznolike kanale tržnega komuniciranja, kot so splet in družbena omrežja, video sporočila, medijski in kulinarični dogodki, PR aktivnosti ter promocija na prodajnih mestih, se načrtuje doseči več kot 750.000 ciljnih oseb.
V sedanjih razmerah gospoda Bučarja bolj kot to, da slovenska zelenjava ne bi našla kupcev, skrbi, da pridelovalci ob sedanjih proizvodnih količinah ne bi mogli izpolniti povpraševanja. Cilji projekta so zato usmerjeni v dvig seznanjenosti potrošnikov z nacionalnimi smernicami zdrave prehrane glede uživanja zelenjave, povečanje porabe sveže, lokalne zelenjave, pridelane po nacionalni shemi kakovosti integrirana pridelava ter v okrepitev ekonomske pozicije skupine pridelovalcev, s povečanjem prihodkov iz prodaje sveže integrirane zelenjave.
tags: #slovenska #zelenjava #gospodarsko #interesno #zdruzenje