Jajca so pogosto, priljubljeno in zdravo živilo, tako samostojno kot sestavina različnih prehrambnih izdelkov. Reja perutnine je ena izmed najpomembnejših panog živinoreje v Sloveniji, saj predstavlja visoko specializirano in tehnološko zahtevno dejavnost, organizirano predvsem kot kooperacijska reja pri zasebnikih. Zaradi visoke stopnje organiziranosti in intenzivne prireje ima perutninska industrija ključno vlogo pri oskrbi domačega trga s perutninskim mesom in jajci, hkrati pa je močno usmerjena v izvoz.
Označevanje in razvrščanje jajc
Tržni standard velja le za jajca kokoši vrste Gallus gallus. Označbo vsakemu proizvajalcu podeli Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Jajca se razvrščajo po kakovosti in masnih razredih. Po kakovosti se jajca razvrščajo v dve kategoriji. V kategorijo A se razvrščajo jajca, ki ustrezajo predpisanim lastnostim iz zakonodaje in se lahko tržijo za človeško porabo.
Skladno z zakonodajo mora biti vsako jajce označeno. Začetna številka označuje način reje kokoši nesnic, sledi oznaka države porekla in registrska številka proizvajalca. Za vsa predpakirana živila velja, da je oznaka minimalnega roka uporabnosti na embalaži živil (dan, mesec in leto) obenem oznaka lota.
Vrste reje in življenjski pogoji kokoši
Slovenska zakonodaja, kot pojasnjujejo na UVHVVR, predpisuje enake standarde, kot jih določa evropska direktiva o minimalnih pogojih za zaščito kokoši nesnic. Ti standardi določajo najmanjšo površino, ki mora biti na voljo kokošim. Poznamo več vrst reje:
- Baterijska reja (reja v kletkah): Omenjena direktiva je leta 2012 prepovedala rejo v klasičnih baterijskih kletkah, ki so bile velike 550 kvadratnih centimetrov. Nadomestile so jih tako imenovane obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši nekaj več, vsaj 750 cm². To pomeni, da je na kvadratnem metru lahko 13 kokoši. Samo Curk, predsednik društva AETP, opozarja, da so kokoši v baterijski reji nagnetene v eno kletko, tako da je eni kokoši zagotovljena površina v velikosti enega A4 papirja. Tla so pri taki reji žičnata, površina, namenjena za kljuvanje in brskanje, pa je tako majhna, da običajno ne služi svojemu namenu. V takem suhoparnem okolju kokoši trpijo, saj se ne morejo pretegovati, prhutati s krili, si očistiti perja v peščeni kopeli ali izražati naravnih vedenj. Pomanjkanje zaposlitve lahko vodi v kljuvanje perja sovrstnic, kar povzroča poškodbe in bolečino.
- Hlevska ali talna reja: Kokoši so v notranjih prostorih oziroma v hlevu. V hlevski reji ima kokoš na voljo 1.111 cm², kar pomeni, da je v hlevu na enem kvadratnem metru lahko do devet kokoši nesnic. Zaščitniki živali opozarjajo, da se tudi kokošim v hlevski reji ne godi najbolje.
- Prosta reja: Kokoši imajo možnost izpusta, običajno na travnik, kar jim omogoča dostop do naravne svetlobe. Poleg notranjega prostora ima kokoš v prosti reji na voljo še 40.000 cm² izpusta. Curk opozarja, da izpust zakonsko ni dobro definiran, zato se pašne reje po kakovosti življenja kokoši lahko močno razlikujejo. Majhen travnik brez zavetja grmov in dreves morda ne bo spodbudil kokoši, da bi šle na prosto.
- Ekološka reja: Kokoši imajo čez dan možnost izpusta, vsaka nesnica pa mora imeti na travniku vsaj 4 kvadratne metre. Gostota naseljenosti je v ekološki reji 52-krat manjša kot v baterijski. Ekološka reja poleg gibanja na prostem zahteva tudi ekološko krmo (brez pesticidov, antibiotikov, dodanih hormonov ali umetnih barvil) in je bolj nadzorovana. Prav tako je ekološka reja edina, pri kateri kokošim ne porežejo kljunov, kar je standarden postopek v ostalih rejah za preprečevanje medsebojnega kljuvanja.
- Dvoriščna reja: Po oceni Sama Curka se kokošim najbolje godi v dvoriščnih rejah, zato tistim, ki želijo dobro kokošim, svetuje nakup jajc pri znancih oziroma na kmetijah, kjer je mogoče preveriti skrb za dobrobit in zdravje kokoši.
Statistični podatki o reji jajc v Sloveniji
Manjših hlevov ni treba registrirati, zato UVHVVR podatkov o njih nima. To velja za kmetije in posameznike, ki imajo jajca le za lastno domačo porabo, in reje, v katerih imajo manj kot 350 kokoši, jajca pa prodajajo samo na mestu pridelave končnemu potrošniku. Večji hlevi se morajo registrirati.
Po podatkih UVHVVR je v Sloveniji 135 gospodarstev s skupaj 227 hlevi za rejo nesnic. V Sloveniji živi okrog 1,5 milijona kokoši nesnic za prirejo konzumnih jajc, kažejo podatki Statističnega urada (Surs). Od tega jih je več kot polovica na gospodarstvih, ki imajo več kot 5.000 kokoši.
Glede na maksimalno število kokoši, ki so lahko v določenem načinu reje, je v Sloveniji 14,5 odstotka kokoši v baterijski reji oziroma v kletkah. Največ, 79 odstotkov, jih je v hlevski reji. V prosti reji je zgolj 4 odstotke kokoši, v ekološki reji pa le 2,5 odstotka. Uprava pojasnjuje, da gre praviloma pri prosti in ekološki reji za manjše objekte, pri hlevski reji in reji v kletkah pa za večje obrate.
Škandal s fipronilom in vpliv na Slovenijo
Evropska komisija je 11. avgusta sporočila, da je škandal z jajci, kontaminiranimi z insekticidom fipronil, zajel 15 držav članic EU, vključno s Slovenijo, ter Švico in Hongkong. Na slovenski upravi za varno hrano so takrat pojasnili, da se je država na seznamu znašla zaradi preventivnega odpoklica izdelkov.
Vsi odvzeti vzorci so bili analizirani na okoli sto različnih aktivnih snovi, vključno s fipronilom. Na UVHVVR navajajo, da v nobenem od odvzetih vzorcev ni bila ugotovljena prisotnost fipronila, prav tako tudi nobena od ostalih analiziranih aktivnih snovi.
Kljub temu, da v slovenskih vzorcih jajc in jajčnih proizvodov prisotnost fipronila ni bila ugotovljena, so jajčni izdelki s povišano vsebnostjo tega insekticida vendarle dosegli tudi našo državo. Kupci, od katerih se dva ukvarjata z živilsko dejavnostjo, tretji pa je jajčni proizvod kupil za domačo uporabo, so julija v poslovalnici Metro v Celovcu kupili tekoči jajčni rumenjak in tekoča umešana jajca, pri katerih je bila odkrita povišana vsebnost fipronila.
Afera z oporečnimi jajci je izbruhnila 1. avgusta. Doslej zbrani podatki kažejo, da je škandal zakuhalo nizozemsko podjetje Chickfriend, ki so ga kmetje najeli za zdravljenje kokoši, ki jih je napadel zajedavec rdeča pršica. Fipronil je pogosto uporabljen v proizvodnji veterinarskih produktov za zatiranje bolh, uši in klopov, vendar pa ne sme biti uporabljen za zdravljenje živali, ki so namenjene za človeško prehrano, kot so piščanci.
Evropska komisija je v petek napovedala sklic izrednega sestanka na ravni ministrov, ki je predvidoma potekal 26. septembra. Madžarska se je pridružila skupini 16 evropskih držav, v katerih so našli jajca oziroma izdelke z jajci, ki vsebujejo človeku potencialno škodljivo količino insekticida fipronil. Iz Nemčije so prihajale informacije, da naj bi v to državo prispelo precej več okuženih jajc, kot so pristojni predvidevali sprva.
Vloga trgovcev in kampanje za dobrobit živali
V društvih, ki si prizadevajo za zaščito živali, so prepričani, da bi bilo treba baterijsko rejo vsaj v Evropski uniji ukiniti. Zaradi tovrstnih pozivov je baterijska reja v Avstriji že več let povsem prepovedana. V Sloveniji so dosegli, da so večje trgovine prenehale prodajati sveža jajca iz baterijske reje. Toda več sto tisoč kokoši pri nas še vedno trpi v kletkah, opozarjajo.
Predsednik društva AETP in podpredsednik Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije, Samo Curk, je poudaril: "Kokoši bodo v baterijski reji trpele, dokler ta ne bo prepovedana." Pred začetkom pobud je bilo na policah slovenskih trgovin več kot 60 odstotkov jajc iz baterijske reje.
Večje trgovine so v zadnjih letih po pritiskih društev za zaščito živali s svojih polic večinoma umaknile jajca iz baterijske reje. Toda v Sloveniji še vedno več deset tisoč kokoši celo svoje klavrno življenje preživi v majhnih kletkah, njihova jajca pa postanejo sestavina za piškote, testenine, omake, juhe in številne druge izdelke. Da se tudi kokošim v hlevski reji - takih je v Sloveniji okrog 80 odstotkov - ne godi najbolje, opozarjajo zaščitniki živali.
Kampanja "Slovenija proti kletkam" zbira podpise tudi za prepoved kletk za kokoši in svinje, saj kokoši zaradi utesnjenega bivanja v kletki ne morejo izražati naravnega vedenja. Kampanjo so med drugim podprli Nacionalni center za dobrobit živali ter strokovnjaki veterinarske in biotehniške fakultete.
Odgovori trgovcev na vprašanja o reji jajc:
- Hofer: Zagotavljanje dobrobiti živali je zanje zelo pomembno, zato so februarja 2017 kot prvi trgovec v Sloveniji prenehali prodajati kokošja jajca iz baterijske reje. Do konca leta 2019 so jajca iz baterijske reje odstranili tudi iz izdelkov lastnih blagovnih znamk. Na njihovih policah je 90 odstotkov teh izdelkov, kjer so jajca baterijske reje v tesnem sodelovanju z dobavitelji nadomestili z jajci iz ekološke, proste ali talne reje. Dobavitelje redno preverjajo z nenapovedanimi kontrolami in obiski.
- Lidl Slovenija: Že leta 2016 so se kot prvi trgovec v Sloveniji zavezali, da bodo kupcem ponujali le sveža jajca z minimalnim standardom hlevske reje, kar so v ponudbo uvedli leto kasneje. Vsa sveža jajca, ki jih prodajajo, so slovenskega porekla. Od konca leta 2019 tudi v izdelkih njihovih blagovnih znamk uporabljajo zgolj jajca iz (vsaj) hlevske reje. Vzpostavljen imajo notranji sistem nadzora, ki je strožji od zakonodaje. Izdelke dobaviteljev lastnih blagovnih znamk redno pošiljajo na analize v neodvisne akreditirane laboratorije ter preverjajo nadzor nad kakovostjo in pravilnostjo označevanja izdelkov.
- Spar: Svežih jajc iz baterijske reje ne prodajajo, "za končne izdelke pa proizvajalec uporablja jajca po lastni presoji".
- Mercator: Na njihovih policah so zgolj jajca iz proste ter hlevske oziroma talne reje, iz baterijske pa že več let ne. Za izdelke, ki vsebujejo jajca, pa vrsto reje zagotavljajo proizvajalci.
V društvu AETP sicer opozarjajo na marketinške taktike, med njimi fotografije lepih slovenskih travnikov, planin in gora na škatlah jajc. To, da embalaža namiguje, da so kokoši iz neke čudovite slovenske planine, zgolj pomeni, da je intenzivni hlev z več kot deset tisoč kokošmi postavljen v bližini te planine in jo morebiti celo onesnažuje s svojo prisotnostjo.
Hranilna vrednost in samooskrba
Kot pojasnjuje dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, potrošniki lahko opazijo, da se jajca med seboj zelo razlikujejo po intenzivnosti okusa in tudi barvi, zato seveda ni presenetljivo, da so pomembne tudi razlike v hranilni sestavi. Na hranilno sestavo jajc vpliva tudi reja, še posebej je pomembna kakovostna krma kokoši. Z izbrano krmo je mogoče doseči znatne spremembe v maščobnokislinski sestavi - vključno s količino omega-3 maščob, pa tudi vsebnost drugih hranil. Pomembno je tudi, da je dolgo veljalo, da je uživanje preveč jajc zaradi holesterola zdravju nevarno, zdaj pa je to mnenje v strokovnih krogih precej spremenjeno.
Slovenija je z jajci 95-odstotno samooskrbna, tako da svežih jajc iz tujine na policah praktično ni. Drugače pa je z jajci v izdelkih. Kitajska, največja proizvajalka, proizvede kar 40 odstotkov vseh, največ na ogromnih farmah. Iz njih pripravljajo jajca v prahu in druge polizdelke, ki končajo v izdelkih velikih prehrambnih podjetij.
Po podatkih Sursa nam je v Sloveniji leta 2021 1,4 milijona kokoši nesnic konzumnih jajc zagotovilo 97-odstotno samooskrbo, kar pomeni, da jih je zneslo okrog 440 milijonov. Po statističnih podatkih je lani prebivalec Slovenije v povprečju porabil 10,8 kilograma jajc.
Nadzor UVHVVR nad rejami kokoši nesnic
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) nadzira reje kokoši nesnic v skladu z letnim načrtom dela. V rejah, kjer so bile ugotovljene neskladnosti, se uradni nadzor ponovi. V obdobju štirih let tako pregledajo vse registrirane reje v Sloveniji. Med letoma 2020 in 2023 so se osredotočili na baterijsko rejo, v novem štiriletnem ciklusu 2024-2027 pa se bodo posvetili kokošim v ostalih vrstah rej. V letu 2022 so opravili 39 nadzorov in ugotovili eno neskladnost. V letu 2023 so opravili 29 nadzorov in ugotovili tri neskladnosti.