Obvladovanje krvnega sladkorja je ključni del vsakodnevnega življenja za vse, ki se spoprijemajo s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen (diabetes) je kronična bolezen, ki zahteva skrbno načrtovanje prehrane in je tudi pri nas v velikem porastu. Uravnotežena prehrana je ključna za vzdrževanje ravni sladkorja v krvi, izboljšanje splošnega zdravja in preprečevanje zapletov.
Poleg samega uživanja zdravih, polnovrednih živil je za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni ključnega pomena tudi redna prehrana. Še zlasti se je treba izogibati izpuščanju obrokov, saj lahko ti povzročijo nagle padce krvnega sladkorja. Obroke in zdrave prigrizke je priporočljivo enakomerno razporediti čez dan, da se preprečijo nihanja ravni glukoze v krvi. Pri tem je zelo pomembno tudi pravilno načrtovanje obrokov, saj imajo diabetiki tako boljši nadzor nad količino zaužitih ogljikovih hidratov in drugih hranil, poskrbijo pa tudi za to, da je prehrana bolj uravnotežena, pestra in raznolika.
Razumevanje sladkorne bolezni in prehrane
Vpliv sladkorne bolezni na presnovo
Sladkorna bolezen je stanje, ko telo ne presnavlja in izrablja sestavin hrane pravilno. Med presnavljanjem v črevesju nastajajo iz hrane osnovne prehrambene snovi, med drugim tudi sladkorji, ki jih telo uporabi za energijo ali pa spravi v skladišča. Za normalno delovanje presnove je potreben inzulin, ki nastaja v trebušni slinavki. Prehrana sladkornih bolnikov se razlikuje glede na tip sladkorne bolezni ter je določena tudi glede na konkretne posameznikove potrebe in način zdravljenja.
Pri obeh tipih, še posebej pa pri drugem, igra prehrana ključno vlogo v procesu zdravljenja in trajnega znižanja krvnega sladkorja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 se začne z dietno prehrano, ki nato ostane stalna spremljevalka. Če z dieto, s hujšanjem in telesno dejavnostjo ne dosežemo dovolj dobre trajne urejenosti sladkorja in maščob v krvi, so potrebna zdravila.
Dolgoročen namen spremembe prehranskih navad pri bolnikih s sladkorno boleznijo je razbremenitev presnovno obolelega organizma in preprečevanje kroničnih zapletov. Debelost je pri teh bolnikih pomemben patogenetski dejavnik, zato je normalizacija telesne mase z ustrezno prehrano in s povečano telesno dejavnostjo prednostni cilj zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2.
Osnovna načela dietne prehrane za diabetike
Prehrana naj bo predvsem dietna in zdrava ter prilagojena posamezniku. Treba je upoštevati količino hrane, število in čas obrokov ter vrsto živil. Dieto naj zato skupaj sestavijo zdravnik, strokovnjak za prehrano in posameznik. Sladkorni bolniki ne potrebujejo posebne prehrane, le izmed tiste, ki je priporočljiva za zdravo prehranjevanje, morajo izbrati ustrezno.
Priporočljivo je zaužiti 4-6 manjših obrokov dnevno, približno ob isti uri. Pri hrani izberite predvsem polnozrnati kruh in živila z veliko vlakninami (zelenjava, sadje), čim manj pa naj bo maščob, alkohola in živil z veliko vsebnostjo sladkorjev (med, marmelada, sladice, sirupi, sladkorne pijače). Pomembno je, da bolnik s hrano inzulinu ne nalaga preveč nalog, vendar ker je potrebna, naj bo taka, da povzroča kar najmanjši porast sladkorja in maščobe v krvi, obenem pa naj tudi preprečuje nastanek arterioskleroze.
Vpliv ogljikovih hidratov
Posebna pozornost velja količini in vrsti ogljikovih hidratov, saj prav ti povzročijo po obroku povečanje ravni glukoze v krvi. Največ jih vsebujejo škrobna živila, stročnice in sadje, nato mleko, nekaj tudi nekatere vrste zelenjave. Običajni sladkor ni prepovedan, vendar se ga sme zaužiti samo v sklopu večjega obroka. Če pojemo sladkano pijačo, sok ali sladico kot samostojni obrok, je porast sladkorja prevelik. Enako velja za sadne sokove. Če ne zaužijemo sladkorja drugače, ga lahko na dan dve žlici. Pri hujšanju ni priporočljiv.
Prevelikim skokom krvnega sladkorja po obrokih se izognemo tudi tako, da živila iz ogljikovih hidratov čez dan razporedimo enakomerno na vse obroke: zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja. Pri vsakim obroku je priporočljivo zaužiti zelenjavo ali sadje, bogato z vlakninami, ker zaustavijo porast krvnega sladkorja. Živila z veliko vlakninami raje uživajmo surova.
Računanje kalorij oz. vsebina energije v prehrani se meri v kalorijah. KE (kruhova enota) vsebuje 12 g ogljikovih hidratov in to enoto uporabljamo tudi v naši državi, po državah Evrope pa se srečamo tudi z EOH (enota ogljikovih hidratov), od katerih ena enota meri 10 g ogljikovih hidratov. Izračun ogljikovih hidratov se nanaša na žitne proizvode, kot so kruh, moka in testenine, krompir in riž, sadje, zelenjavo z visokim delom ogljikovih hidratov kot je koruza ali sveži grah ter na mleko in mlečne izdelke (razen sira).
Pri tem je pomembno, da se enote za izračun nanašajo vedno na ogljikove hidrate, ki vplivajo na sladkor v krvi in jih je zaradi tega treba obvezno upoštevati v izračunu. Skupno število ogljikovih hidratov še ne pove veliko. Ogljikovi hidrati iz zelenjave komaj povzročajo dvig sladkorja v krvi in pri stročnicah, ki vsebujejo tudi veliko balastnih snovi, za ta živila danes ni posebnih jasnih priporočil.
Maščobe in beljakovine
Maščobe se sme uživati le v majhnih količinah, ker imajo veliko kalorij in povzročajo nastanek arterioskleroze. Hrana naj bo zato nemastna. Najbolj nevarna živila so meso in mast živalskega izvora ter mleko, ker vsebujejo škodljiv holesterol in maščobe. Nasprotno nekatere maščobe rastlinskega izvora zavirajo nastanek arterioskleroze. Gre za varovalne maščobe, ki so v olivnem in repičnem olju, v jedrih orehov, mandljev in lešnikov ter omega-3 maščobne kisline v ribah. Načeloma so maščobe, ki so trde, ko so hladne, bolj škodljive kot tiste, ki so tekoče. Zato je bolje uživati rastlinske kot živalske.
Beljakovine so nujno potrebne. Z normalno količino hrane jih zaužijemo dovolj. Največji vir so meso in živila, ki jih z mesom lahko zamenjamo. Stročnice imajo veliko beljakovin in na njihov račun lahko zmanjšamo količino zaužitega mesa. Tudi vegetarijanska prehrana je za sladkornega bolnika možna, vendar le po posvetu z zdravnikom ali dietetikom.
Priporočena živila in primeri obrokov
Uravnotežena prehrana vključuje ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, kakovostne beljakovine in zdrave maščobe. Med ostalimi živili so priporočljivi mlečni izdelki z majhno količino maščob (posneto mleko, pinjenec, jajčni beljak), živila, označena z znakom varovalnega živila, ki vsebujejo malo maščob in/ali holesterola v mesu in mesnih izdelkih, veliko prehranskih vlaknin, kakovostne maščobe v maščobnih izdelkih, nič ali malo dodanega sladkorja v izdelkih, ki ga običajno vsebujejo ter nižjo energijsko vrednost od običajne. Ta so danes enaka tistim za zdravo prehrano. Pomembnost teh priporočil pa je za prve mnogo večja kot za zdravo populacijo, saj so bolniki s sladkorno boleznijo mnogo bolj podvrženi tveganju za žilne bolezni.
- Zeleni listnati zelenjavni pridelki: Pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja.
- Avokado: Bogat z zdravimi maščobami.
- Oreščki in semena: Odličen vir beljakovin in zdravih maščob.
- Ribe z visoko vsebnostjo omega-3 maščob: Kot je losos, podpirajo srčno-žilno zdravje.
- Jajca: Bogata z beljakovinami.
- Grški jogurt brez dodanega sladkorja: Vir beljakovin in kalcija.
- Stročnice: Bogate z vlakninami in beljakovinami.
- Jagodičevje: Sadje z nizkim glikemičnim indeksom.
- Cvetača in brokoli: Zelenjava z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov.
- Gobe: Bogate z vitamini in minerali.

Primeri pametno sestavljenih obrokov za diabetike
- Zajtrk: Najpomembnejši obrok dneva naj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki zagotavljajo dolgotrajno energijo. Bogat naj bo tudi z vlakninami in beljakovinami, da pripomore k boljšemu nadzoru ravni glukoze skozi dan. Idealno je vključiti polnozrnate kosmiče, grški jogurt brez sladkorja in nekaj oreščkov ali sveže sadje.
- Primer: Popečen prosen narastek (skuhano proso z dodatkom cimeta) s prelivom iz stlačenih borovnic.
- Malica: Prigrizki med obroki so pomembni za vzdrževanje ravni energije in preprečevanje nihanj sladkorja v krvi. Izbirajte zdrave prigrizke z visokimi vsebnostmi beljakovin in prehranskih vlaknin. Med glavnimi obroki si privoščite oreščke, navaden jogurt, zelenjavne palčke s humusom ali pa sadje z nizkim glikemičnim indeksom, kot so borovnice ali jabolko.
- Primer: Zeleno jabolko.
- Kosilo: Naj bo hranljiv obrok, ki združuje beljakovine, vlaknine in zdrave maščobe, da ohranite energijo skozi popoldne. Bogato naj bo z zelenjavo, pustimi beljakovinami in majhno količino kompleksnih ogljikovih hidratov, kot so kvinoja, rjavi riž ali polnozrnate testenine. Solata z olivnim oljem ali limoninim prelivom je odlična spremljevalka.
- Primer: Ovsene polpete z blitvo (Oves namočimo za 12 ur, ga dobro odcedimo, dodamo le malo pokuhano in sesekljano blitvo, sesekljano čebulo in česen, peteršilj in malo sesekljanega ingverja; dobro pregnetemo, oblikujemo polpete in jih naložimo v pekač, obložen s peki papirjem, in zapečemo). Za preliv si pripravimo omako - sesekljane pelate, česen, baziliko in origano, vse le malo pokuhamo, da zadiši, lahko vse tudi stlačimo s paličnim mešalnikom.
- Večerja: Naj bo lažji obrok, ki ne obremenjuje prebave, hkrati pa zagotavlja vse potrebne hranilne snovi. Vključuje naj beljakovine, kot so ribe ali tofu, obogatene z dušeno zelenjavo. Izogibajte se težki hrani, ki bi lahko obremenila prebavo pred spanjem.
Praktični nasveti za vsak dan
Začnite z majhnimi koraki. Namesto belih testenin izberite lečo ali cvetačo kot osnovo za obrok. Namesto sladkih prigrizkov si privoščite oreščke in jagodičevje. Zamenjajte sladkane jogurte z naravnimi, brez dodanega sladkorja.
Recepti, primerni za diabetike (brez dodanega sladkorja)
V receptih je podano skupno število kalorij, ogljikovi hidrati (skupaj OH) in izračunani ogljikovi hidrati (KE). Podatki o vrednosti živil se nanašajo vedno na en obrok oziroma veljajo za eno osebo, sestavine v receptu pa se nanašajo na štiri osebe. Pri pripravi sladic enote veljajo za navadni sladkor, katerega lahko nadomestimo z enim od sladkornih nadomestkov.
Juhe in enolončnice
Francoska čebulna juha
Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na tanke obročke. V ponvi segrejemo margarino in popražimo čebulo ob stalnem mešanju do zlato rumene barve. Popopramo, malo pomešamo in prelijemo z zelenjavno juho. Juho kuhamo pri srednji temperaturi približno 10 minut. Primešamo belo vino. Kruh opečemo. Vročo juho nalijemo v ognjevarno posodo ali v skodelice. Opečen kruh položimo v juho in posujemo z naribanim sirom.
Brokolijeva kremna juha
Priprava: Brokoli operemo, očistimo in kocen križno narežemo. Polno dlan cvetnega dela shranimo za prikuho. Zelenjavno juho zavremo in v njej 15 minut dušimo brokoli. Vsebino pretlačimo. Dodamo sir in pustimo, da se v vroči juhi stali. Primešamo mleko, začinimo s soljo, poprom in z muškatnim oreščkom.
Kremna lečina juha
Sestavine za 4 osebe: 20 dag rdeče leče, 10 dag sesekljane čebule, 10 dag nastrganega korenja, 2 stroka česna, 1,2 l zelenjavne jušne osnove, 6 dag kisle smetane z 12 % mlečne maščobe, 1 žlica sekljanega svežega peteršilja, sol, poper, kurkuma.
Priprava: Lečo, čebulo, korenček, česen in zelenjavno osnovo damo v kozico. Začinimo, zavremo in dušimo, dokler se leča ne zmehča. Kuhane sestavine damo v sekljalnik (četrtino jih prihranimo za okras). Skupaj s kislo smetano in peteršiljem zmiksamo do gladkega.
Golaž z zelenjavo in krompirjem
Priprava: Meso narežemo na približno 2 cm velike kocke. Očistimo ter operemo zelenjavo in jo narežemo na poljubno velike kocke, odvisno od časa kuhanja (zeleno na 1 cm velike kocke, por na 3 cm dolge kose). Operemo krompir, ga olupimo in narežemo na 5 mm debele rezine. V loncu segrejemo olje in v njem popečemo meso, dodamo na obročke narezano čebulo in jo popražimo. Zalijemo z zelenjavno juho ter začinimo s poprom, papriko in z muškatnim oreščkom. Pokrito kuhamo približno 30 minut. Juhi dodamo narezano zelenjavo in krompir ter vse skupaj kuhamo pri blagi temperaturi še 30 minut. Med dušenjem ne mešamo. Po potrebi ob strani dolijemo nekaj vroče juhe. Nasvet: v ekonom loncu se čas dušenja skrajša na 15 minut. Pri tem damo zelenjavo k popraženemu mesu, dolijemo juho in počakamo, da zavre.
Fižolova juha
Priprava: Opran fižol namočimo čez noč v vodi. Čebulo olupimo in narežemo na drobne kocke. Segrejemo olje in popražimo narezano čebulo, dodamo meso, začinimo s soljo in poprom in popečemo. Dodamo paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter mešamo, dokler ne porjavi. Dolijemo fižol skupaj z vodo, v kateri se je mehčal, in počakamo, da zavre. Krompir narežemo na kocke, očistimo in operemo svežo papriko ter jo narežemo na kocke. Oboje dodamo juhi in dušimo. Fižolovo juho pustimo pokrito rahlo vreti približno eno in pol ure na srednji temperaturi.
Dušeno kitajsko zelje s slanino
Priprava: Operemo in očistimo kitajsko zelje ter ga narežemo na približno 2 cm široke rezine. Slanino narežemo na drobne kocke in jo v vročem loncu močno popečemo. Dodamo čebulo in jo pražimo, da postekleni. Kocke slanine in čebule prelijemo z vodo in dodamo zelje. Začinimo z malo sladila, s soljo in poprom. Pokrito dušimo pri srednji temperaturi približno 10 minut. Proti koncu dušenja dodamo paradižnikovo mezgo.
Glavne jedi
Brancinov file s koromačem, pečen v peki papirju
Sestavine za 4 osebe: 4 fileji bele ribe po 10 dag (brancin, oslič, orada ...), 25 dag koromača, 15 dag korenja, 3 dag oljčnega olja, sol, rožmarin, limona, 4 listi peki papirja.
Priprava: Koromač narežemo na tanke rezine, korenje olupimo in prav tako narežemo na rezine (lahko tudi grobo nastrgamo). Na peki papir položimo ribji file, ki ga posolimo in pokapamo z limoninim sokom. Pokrijemo z narezano zelenjavo in pokapamo z oljčnim oljem. Peki papir prepolovimo, nepredušno zapremo ter vse skupaj pečemo 15 minut pri temperaturi 210 stopinj Celzija. Opomba: Jed lahko pripravimo tudi v alu foliji in spečemo na žaru.
Beluši z lososom v omaki
Sestavine: 2 kg zelenih belušev, 1 čajna žlička soli, tekoče sladilo, šopek jušne zelenjave (korenje, por, zelena), 2 jedilni žlici margarine, 160 ml suhega belega vina, 140 ml vode, 200 g lososa (file), sol, sveže mlet poper, 120 ml belušev, jedilna žlica gladke moke, 100 ml mleka z 1,5 % m.
Priprava: Beluše operemo, spodnjo tretjino drobno olupimo, oleseneli del odstranimo. Stebla zvežemo. Velik lonec napolnimo z vodo, ki jo osolimo, osladimo s sladilom in zavremo. V vodi dušimo pokrite beluše 10-15 minut pri nižji temperaturi, potem jo zvišamo. Medtem očistimo jušno zelenjavo za omako, jo operemo in narežemo v zelo fine trakove. Popražimo jo v majhni količini vroče maščobe. Vse prelijemo z belim vinom in vodo ter pustimo, da na hitro zavre. Lososa solimo in popramo ter ga 10 minut dušimo na podlagi iz zelenjave, nato ga vzamemo iz posode in ga shranimo v topli posodi. Zelenjavo zmečkamo z gnetilko. Dodamo beluše in vse pretlačimo skozi sito. Nastalo omako še enkrat zavremo in tako zmanjšamo na želeno količino. Moko in mleko pomešamo tako, da je gladko in vmešamo v omako. Na kratko zavremo. Začinimo s peteršiljem in soljo. Ribo razrežemo v velikost grižljajev in jo damo v omako ter pripravimo z beluši.
Kuskus z zelenjavo
Sestavine za 4 osebe: 20 dag polnozrnatega kuskusa, zelenjavna osnova, 4 dag olivnega olja, 5 dag sesekljane čebule, 2 stroka česna, sesekljana, 10 dag korenja, 10 dag graha, 1 rdeča paprika, narezana na kocke, 10 dag brokolija (razcvetkan), 1 žlička karija v prahu, sol, poper.
Priprava: Kuskus stresemo v skledo. V kozici zavremo zelenjavno osnovo (ali osoljeno vodo). Kuskus zalijemo s toliko vrele tekočine, da je povsem prekrit. Skledo pokrijemo in pustimo stati 10 minut, da kuskus vsrka vso tekočino. Nato ga razdrobimo z vilicami ali žlico. Medtem v kozici segrejemo oljčno olje, na katerem najprej prepražimo sesekljano čebulo in česen. Dodamo na drobne kocke narezano korenje, grah, papriko in brokoli. Pražimo, da se zelenjava delno zmehča. Dodamo kari, solimo, popramo in narahlo vmešamo kuskus.
Bučna rižota z maskarpone sirom in jurčki
Sestavine za 4 osebe: 50 dag hokaido buče, 4 dag oljčnega olja, 5 dag čebule, 1 strok česna, 20 dag riža Arborio, 10 dag masla, 2 dag parmezana, sol, poper, 1 l jušne osnove, 10 dag maskarpone sira, 1 dag mletih suhih jurčkov, olivno olje.
Priprava: 10 dag buče zrežemo na enakomerne, pol centimetra velike kocke. Preostanek buče zrežemo na večje rezine, ki jih popražimo na oljčnem olju. Prilijemo osnovo, začinimo in dušimo do mehkega. Dušeno bučo spiriramo. Čebulo sesekljamo ter prepražimo na polovici masla. Dodamo še nasekljan česen ter pražimo tako dolgo, da zadiši. Dodamo riž, ga premešamo, nato pa postopoma prilivamo osnovo in začinimo. Ko je riž na pol kuhan, mu dodamo bučni pire. Kuhani rižoti vmešamo še preostanek masla in parmezan. Na kocke narezano bučo prepražimo in solimo. Pripravljeno rižoto serviramo na krožnike.

Porov riž z jabolki
Priprava: Riž skuhamo po navodilu na ovitku. Por očistimo, ga operemo in narežemo na obročke. Segrejemo olje in v njem dušimo por, da ostane trd za ugriz. Jabolka olupimo, razrežemo na kocke in dodamo poru. Previdno vmešamo riž. Začinimo z začimbami. Na koncu dodamo zelenjavno juho in pustimo še 5 minut rahlo vreti.
Špageti aglio olio
Sestavine: 240 g polnozrnatih špagetov, 1 čajna žlička soli, 2 stroka česna, 1 čajna žlička suhe bazilike, 4 čajne žličke olivnega olja, 40 g parmezana s 30 % m.
Priprava: Špagete skuhamo po navodilih na ovitku, da ostanejo trdi, odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Oluščimo česen, ga narežemo in stisnemo skupaj s soljo. V velikem loncu segrejemo olje in popražimo česen, da postane zlato rumen. Dodamo špagete in jih segrejemo. Vmešamo baziliko. Ponudimo z naribanim parmezanom.
Priloge in solate
Pašteta iz jajčevcev
Sestavine za 4 osebe: 20 dag jajčevcev, 1 žlica olivnega olja, ščep kajenskega popra, čajna žlička semen črne kumine, drobno nastrgan ingver (količina po okusu), 1 žlica kokosove kreme (po želji), 1 žlica svežega nasekljanega koriandra.
Priprava: Pečico segrejemo na 210 stopinj Celzija. Jajčevce položimo na pekač, na več mestih prebodemo z vilicami in pečemo 40 do 50 minut, da se zmehčajo. Pečene ohladimo in po dolgem razpolovimo. Meso z žlico izdolbemo iz lupine. V kozici segrejemo olje, črno kumino in ingver ter počasi pražimo 1 minuto. Primešamo meso jajčevcev in ostale sestavine. Zmiksamo, da nastane enakomerna masa. Pašteto ponudimo toplo ali hladno.
Mehiška solata
Sestavine: 200 g rdečega fižola iz konzerve, 200 g koruze iz konzerve, 160 g gavda sira s 30 % m.
Priprava: Fižol v zrnju ter koruzo odcedimo na cedilki. Sir narežemo na tanke trakove. Operemo paradižnik in ga zrežemo na osmine. Čebulo olupimo in zrežemo na drobne obročke. Operemo papriko, jo očistimo in razrežemo na kocke. Česen olupimo in stisnemo s ščepcem soli. Vse sestavine solate zmešamo, dodamo olje in nekaj kisa ter začinimo z začimbami. Razdelimo v štiri male skodelice ter okrasimo s feferonom.
Solata iz rdeče pese
Priprava: Rdečo peso odcedimo. Jabolka temeljito operemo in neolupljena naribamo. Rdečo peso, jabolka, zeleno in olje zmešamo. Začinimo s soljo, koriandrom in malo sladimo. Potresemo s peteršiljem.
Krompirjevi zrezki
Priprava: Krompir olupimo in drobno naribamo. Na kocke zrežemo čebulo in jo dodamo krompirju. V krompirjevo maso vmešamo moko, zelenjavno juho, sol in majaron. V teflonski ponvi segrejemo nekaj olja in v njej spečemo 16 zlato rumenih zrezkov.
Krompirjeva nabodala
Sestavine: 960 g krompirja, nekaj margarine, 1 strok česna, sol, poper, 180 ml smetane s 30 % m. maščobe, 260 ml mleka z 1,5 % m. maščobe, 20 g naribanega parmezana s 30 % m.
Priprava: Krompir olupimo in narežemo na tanke rezine. Osušimo ga s papirnatim prtičkom. Pekač iz gline, porcelana ali jena stekla natremo s česnom in tanko namažemo z margarino. Krompirjeve rezine začinimo in v plasteh naložimo v pekač. Zmešamo smetano in mleko ter ju prelijemo preko krompirja. Po vrhu potresemo nariban parmezan. Pečico segrejemo na 200 °C. Krompir pečemo 50-60 minut, da zlato porjavi.
Sladice in napitki
Osvežilni kefirjev napitek
Sestavine: 4 jedilne žlice kefirja s 3,5 % m.
Priprava: Sestavine damo v skledico in dobro premešamo.
Skutni narastek s kokosom in malinami
Sestavine za 4 osebe: 25 dag skute, 2 žlici kisle smetane, 2 jajci, 5 žlic kokosove moke, nastrgana limonina lupina, žlica kokosovega sladkorja, 20 dag malin.
Priprava: Ločimo rumenjaka in beljaka. Iz beljakov stepemo trd sneg. K rumenjakom dodamo vse ostale sestavine, razen malin. Sestavine dobro premešamo in ko dobimo enotno zmes, vanjo nežno vmešamo še beljakov sneg. Maso vlijemo v manjši pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Maline lahko dodamo pred peko in jih pečemo skupaj z narastkom, lahko pa jih postrežemo ob pečeni sladici.


