Mladi krompir je priljubljena priloga, ki zagotavlja vitamin C, kalij in druga pomembna hranila. Njegov okus je nežno sladek in sočen, saj se sladkorji v gomoljih, ki so bili pobrani dovolj zgodaj, še niso imeli časa v celoti spremeniti v škrob. Prepoznamo ga tudi po videzu, saj je včasih še malo umazan od zemlje, kar pomeni, da je bil nedavno pobran. Tudi luščenje lupine je znak svežine.
Sredstva za zatiranje plevela in navodila za uporabo
Sredstvo RIMURON 25 WG je fitofarmacevtsko sredstvo, namenjeno zatiranju plevela pri pridelavi krompirja.
Enkratni odmerek
- Odmerek: 50 g/ha z dodatkom močila.
- Čas tretiranja: Od fenološke faze, ko ima krompir vsaj 9 listov ali je višji od 4 cm, do faze začetka rasti glavnih stebel, ko je nižji od 20 cm (BBCH 109-300).
- Pogostost: Dovoljeno je največ eno tretiranje na istem zemljišču v eni rastni sezoni.
Deljena (split) aplikacija
- Odmerek: 30 g/ha + 20 g/ha z dodatkom močila.
- Prvo tretiranje: Od fenološke faze, ko ima krompir vsaj 9 listov ali je višji od 4 cm (od BBCH 109).
- Drugo tretiranje: Izvede se 8-10 dni po prvem tretiranju, do faze začetka rasti glavnih stebel, ko je nižji od 20 cm (do BBCH 300).
- Pogostost: Na isti površini sta dovoljeni dve deljeni tretiranji v eni rastni sezoni.
Priporočena uporaba vode je 200-400 L/ha.
Spekter delovanja sredstva RIMURON 25 WG
Za zatiranje:
- navadne kostrebe (Echinochloa crus-galli)
- navadne zvezdice (Stellaria media)
- enoletne latovke (Poa annua)
- navadnega plešca (Capsella bursa-pastoris)
- njivskega mošnjka (Thlaspi arvense)
- navadne rosnice (Fumaria officinalis)
- nedišeče trirobke (Tripleurospermum inodorum)
- plazeče pirnice (Elymus repens)
- samosevne oljne ogrščice (Brassica napus)
Za zmanjševanje zapleveljenosti z:
- navadnim ščirom (Amaranthus retroflexus)
- belo metliko (Chenopodium album)
- pasjim zeliščem (Solanum nigrum)
- breskovo dresnijo (Polygonum persicaria)
- pravo kamilico (Matricaria chamomilla)
- enoletnim golšcem (Mercurialis annua)
- drobnocvetnim rogovilčkom (Galinsoga parviflora)
Za delno zmanjševanje zapleveljenosti z:
- navadnim slakovcem (Fallopia convolvulus)
- njivsko vijolico (Viola arvensis)
Opozorila pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev
Najboljše delovanje sredstva se doseže v toplem in vlažnem vremenu, saj vlažnost tal pred in po tretiranju pospešuje delovanje sredstva. Temperatura zraka naj bo med 10 in 25 °C. Padavine v manj kot štirih urah po tretiranju lahko zmanjšajo učinkovitost. Sredstva se ne sme uporabljati na rastlinah, ki so bile izpostavljene stresu (zmrzal, suša, škodljivci, bolezni). Pri tretiranju je treba zagotoviti dobro pokritost plevela s škropilno brozgo. Prav tako je pomembno preprečiti prekrivanje škropilnih pasov, saj lahko to povzroči poškodbe in zmanjšanje pridelka. Fitofarmacevtska sredstva je treba uporabljati varno.
Pomen kolobarja in izbira sorte za mladi krompir
Ustrezen kolobar vpliva na ekonomičnost pridelave in zmanjšuje morebitne negativne vplive na okolje. Krompir zahteva čim širši kolobar, ki naj bo vsaj 4-letni, če je mogoče pa še širši. S kolobarjenjem ne ohranjamo le rodovitnosti tal, temveč vplivamo tudi na populacijski pritisk škodljivih organizmov.
Problemi preozkega kolobarja
- Koloradski hrošč: Ob preozkem kolobarju povzroča težave že zgodaj spomladi, ko se odrasli osebki hranijo pred zaleganjem in na majhnem krompirju povzročajo znatno objedanje listov, navadno sledi večji napad ličink.
- Karantenski škodljivci: Ob ožjem kolobarju se hitreje širijo tudi morebitni karantenski škodljivci, kot so krompirjeve cistotvorne ogorčice.
- Strune: Pomen kolobarja pri obvladovanju strun v tleh je izjemen, saj je na voljo le malo insekticidov za zatiranje strun, ki kot edini ukrep niso dovolj učinkoviti. Nujno je stremeti k čim manjšim populacijam strun v tleh. Pomembno je, da so tla večino časa pokrita ali obdelana, da je možnost zaleganja novih jajčec čim manjša. Po žetvi žit strnišča ne smejo ostati neobdelana, razen v avgustu, če izvajamo ukrep razpleveljenja s trajnimi pleveli. Druga možnost je uporaba podorin za zmanjševanje populacije strun.
- Talne glive in bakterije: Zaradi preozkega in nepravilnega kolobarja se lahko prerazmnožijo glive, povzročiteljice bele noge, bele trohnobe, črne pikavosti gomoljev ipd., ki lahko povzročajo znake že v nasadu, ob izkopu ali v skladišču slabšajo kakovost.
- Krompirjeva plesen in črna listna pegavost: Eden najpomembnejših ukrepov za širjenje teh bolezni je zatiranje samosevcev v kolobarju, kar je pri ozkem kolobarju še toliko bolj pomembno.
- Bakterijske bolezni: Bakterijske bolezni krompirja iz rodu Pectobacterium so tudi v Sloveniji postale pomembne in povzročajo gospodarsko škodo. Pri njihovem obvladovanju je širok kolobar (7 in več let) zelo pomemben ukrep.
Priporočila za kolobarjenje
Krompirja ne pridelujemo v monokulturi (t.j. več let zaporedoma na isti njivi)! Priporočljiv je vsaj štiriletni, še bolje pa več-letni kolobar, ki naj vključuje več botanično nesorodnih rastlin. V kolobar vključujemo ob glavnih dosevkih tudi neprezimne dosevke. Prezimna ozelenitev ni priporočena, da lahko dovolj zgodaj kakovostno pripravimo tla za saditev krompirja.
Krompir ni občutljiv za vrstni red v kolobarju in lahko sledi vsem poljščinam, če le dovolj zgodaj zapustijo tla. Najboljši predposevki so eno ali večletne detelje, stročnice, oljna ogrščica in gorjušica, primerni pa so tudi koruza in žita. Bolj previdni moramo biti v zelenjadarskem kolobarju, kjer ni priporočljivo, da krompir sledi razhudnikovkam (zaradi sorodnosti) in plodovkam (lahko preveč organske snovi v tleh).
Zakaj kmetje kolobarijo? - Osnove kmetovanja
Izbira sorte glede na vrsto tal
V Sloveniji krompir pogosto sadimo na lahka, plitva, peščena tla, na katerih so poletne suše pogoste. Na takih tleh priporočamo predvsem saditev zgodnejših sort ter sort, ki oblikujejo debelejše gomolje. Nekatere sorte so tolerantne na sušo in zato tudi primerne za lahka tla. Na težjih tleh uspeva večina sort. Ker so težja tla hladnejša, so manj priporočljiva za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja. Krompirjev nasad na težjih tleh doseže večjo listno maso in zadržuje več vlage, kar ustvarja ugodnejše razmere za pojav krompirjeve plesni.
Lastnosti sort in namen rabe
Krompir napada veliko bolezni in škodljivcev. Sodobne sorte so odporne na mnoge od njih, saj so žlahtnitelji uspeli vnesti v genfond krompirja mnoge odpornosti iz različnih divjih sorodnih vrst iz rodu Solanum. Med sortami so velike razlike v zgodnosti, obliki, debelini in barvi kožice ter mesa gomoljev, pridelku in v njihovem namenu rabe. Zato je pomembno, katero sorto sadimo.
Lastnosti, ki najbolj vplivajo na kakovost krompirja, so: vsebnost suhe snovi, čvrstost, vlažnost ali moknatost, nagnjenost k razkuhavanju, nagnjenost k sivenju po kuhanju, aroma s priokusi in vsebnost sladkorjev.
Vsebnost suhe snovi
Najpomembnejša lastnost, ki močno vpliva na kakovost in namen uporabe, je vsebnost suhe snovi v gomoljih. Približno dve tretjini suhe snovi predstavlja pri krompirju škrob, preostalo pa beljakovine (okoli 2%), vitamini (predvsem C vitamin), celuloza, hemiceluloza, druge organske spojine in minerali. Ob večanju sušine se povečuje predvsem vsebnost škroba. Nekoliko višja vsebnost sušine (okoli 21 %) da krompirju tudi značilen najboljši okus. Nekatere nove sorte so izjemno rodovitne, imajo pa nizko vsebnost sušine in so zato zelo slabe kakovosti.
- Sorte z nižjo vsebnostjo sušine: Primerne predvsem za kuhanje (pogosto že od 16 % naprej pri zgodnjih sortah).
- Sorte za ozimnico: Vsebnost sušine med 18 in 21 %, pri čemer je pri višji vsebnosti sušine boljša aroma.
- Za pečenje: Najprimernejša vsebnost sušine od 20 do 22 %.
- Za pomfrit: Najprimernejša sušina okoli 21 %; če je nižja, je tekstura mazava, če je višja, je pretrda.
- Za pripravo testa in cmokov: Primerne so bolj moknate sorte z več škroba (22 % in več sušine), ki se lahko že malo razkuhajo. Izločanje škroba ob kuhanju nam daje občutek moknatosti.
- Za krompirjev čips: Sušina naj bo med 21 in 23 %.
Čvrstost in kuharski razredi
Krompir je lahko različno čvrst, od zelo trdega mesa do izjemno rahlega mesa. Potrošniki imajo glede tega različne preference. Nekatere sorte s čvrsto konsistenco se nikoli ne razkuhajo, primerne so za pripravo krompirjevih solat in jih uvrščamo v kuharski razred A.
- Kuharski razred A: Sorte s čvrsto konsistenco, ki se ne razkuhajo, primerne za solate.
- Kuharski razred B: Največ sort s srednjo vsebnostjo sušine in ne pretrdo konsistenco, primerne za več namenov uporabe.
- Kuharski razred C: Sorte z višjo vsebnostjo sušine, ki so bolj moknate in se tudi razkuhajo. Primerne so predvsem za pečenje, pomfrit, testo in podobno.
Aroma in glikoalkaloidi (GA)
Dober krompir mora imeti odlično aromo. Sladkost je znak, da se je hranil v prehladnem skladišču. Pri preveč vodenih krompirjih z nizko sušino je aroma prazna, pogosto z zelo močnim kislim priokusom, pogosto tudi zagreni. Grenkost je večinoma kriva prisotnost glikoalkaloidov (GA), ki so strupeni. Dovoljena količina GA v krompirju je 10 mg/100 g krompirja. Ker se GA tvorijo na svetlobi, je tak krompir navadno zelen, kar je posledica kopičenja klorofila v gomoljih. Zato take gomolje pred kuhanjem odstranimo, saj lahko že en zelen gomolj v loncu povzroči grenak priokus pri vseh gomoljih.
Sivenje po kuhanju
Sivenje krompirja po kuhanju je pogost pojav, ki je sortno značilen, a odvisen tudi od rastnih razmer in tehnologije pridelovanja. Izbira prave sorte je zahtevna, zato je priporočljivo preveriti rezultate sortnih preskusov neodvisnih inštitucij, kot je Kmetijski inštitut Slovenije.
Pridelava mladega krompirja na vrtu
Izbira sort in sajenje
Za zgodnji pridelek izberite sorte, ki hitro zorijo, npr. Agata, ki je zelo zgodnja sorta z rumeno kožico in mesom. V Sloveniji je optimalen čas za sajenje zgodnjega krompirja od sredine marca do začetka aprila, ko se tla ogrejejo na vsaj 7 °C. Pred sajenjem krompir položite v svetel, hladen prostor za 2-3 tedne, da razvije kratke, močne poganjke.
Nega med rastjo
Mladi krompir potrebuje enakomerno vlažna tla. Ko rastline dosežejo 15-20 cm višine, jih osipajte z zemljo do polovice stebla. Uporabite organska gnojila z večjo vsebnostjo kalija in fosforja za spodbujanje razvoja gomoljev. Redno pregledujte rastline in ročno odstranjujte koloradske hrošče in njihove ličinke. Za preprečevanje uporabite odporne sorte in zagotovite dobro zračenje med rastlinami.
Sajenje in razmak na gredah
Pri kompostni zastirki pripravimo sadilni jarek (ali dva), ki je plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. To je največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer krompir sadijo v več kot 20 cm globoke jarke, kar podaljša čas, da iz tal požene krompirjeva cima.
- Greda širine 100 cm: Sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Greda širine 75 cm:
- Za hitro pobiranje mladega krompirja: 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Za skladiščenje: Ena vrsta z upoštevanjem priporočene razdalje, kar pa pomeni slab izkoristek prostora.
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo in ga ne kombiniramo z drugo zelenjavo.
Zaščita pred pozebo in osipanje
Pred spomladansko pozebo krompir obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo zaradi razvoja klorofila.
Na vrtu brez prekopavanja krompirja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Varstvo pred škodljivci in boleznimi
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Zdrava rastlina v rodovitnih tleh je manj podvržena napadom škodljivcev. Gomolje lahko zajedajo tudi strune ali bramor. Prizadene ga lahko krompirjeva plesen Phytophthora infestans.
Pobiranje mladega krompirja
Mladi krompir je pripravljen za pobiranje približno 10-12 tednov po sajenju, ko rastline začnejo cveteti. Mladi krompir ima tanko kožico in ni primeren za dolgotrajno shranjevanje. Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja do začetka julija, postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v rahli kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh, a ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo.
Priprava mladega krompirja v kuhinji
Mladi krompir je drugačnega okusa kot tisti, ki ga jemo sredi zime: bolj nežno sladkast in sočen. Sladkost izvira iz tega, da se v gomoljih, ki so bili pobrani dovolj zgodaj, sladkorji še niso imeli časa v celoti spremeniti v škrob. Prepoznamo ga tudi po videzu: včasih je še malo umazan od zemlje, kar pomeni, da je bil res pobran pred kratkim. Tudi naj vas ne moti, če se lupina malo lušči, saj je ni treba odstranjevati, čeprav je to pri Slovencih kar razširjeno, še posebej pri kifeljčarju.
Priprava pred kuhanjem/pečenjem
Tudi mladi krompir lahko postane zelen, če je pomolil iz zemlje. Tisti del obvezno odrežite, saj zelena barva pomeni prisotnost glikoalkaloidov, ki so grenki in strupeni. Krompirja ne shranjujte v hladilniku, ampak v hladnem, temnejšem prostoru, če ga ne porabite takoj. Za idealen rezultat je najbolje, da imate gomolje podobne velikosti, da se bodo skuhali in spekli v približno enakem času. Ker je to redkost, večje razrežite na koščke.
Zakaj kmetje kolobarijo? - Osnove kmetovanja
Pečenje v pečici
Če želite, da je pečeni krompir hrustljav, ga najprej zavrite v slani vodi. Dolgotrajno vrenje ni potrebno, morda še minuto ali dve v kropu, nato pa ga odlijete in pustite, da vsa presežna voda izpari in se krompir osuši. Pred peko ga obvezno obdajte z maščobo (oljem ali maslom), kajti brez tega bo dobil usnjeno kožo.
Kuhanje v kosih za solato
Kadar kuhate mladi krompir v kosih, denimo za solato, se lahko priprave lotite v dveh korakih, ki vam bodo zagotovili, da res ne bo razpadel: "utrdite" ga lahko s predogrevanjem. Najprej koščke namakajte približno pol ure v vroči vodi (med 55 in 60 stopinjami), nato jih ohladite v ledeno mrzli vodi - tudi pol ure. Potem šele sledi običajno kuhanje. Preden jih uporabite za solato, jih lahko ohladite, saj je vroč krompir bolj drobljiv kot mrzel.
Druga možnost za pripravo mladega krompirja, ki je pri nas redkeje uporabljena, drugod pa pogosta, je kuhanje v sopari. To je sicer dokaj priporočljiv način kuhanja zelenjave.
Krompir in glikemični indeks
Krompir je živilo z visokim glikemičnim indeksom, kar lahko negativno vpliva na raven glukoze v krvi. To je še posebej pomemben podatek za posameznike, ki sodijo v rizično skupino za razvoj sladkorne bolezni ter za ljudi z diagnozo diabetesa. Če imate katero od omenjenih diagnoz, bodite previdni pri uživanju krompirja ali se pred uživanjem posvetujte s strokovnjakom. V splošnem pa v zmernih količinah mladi krompir ni nevaren za zdravo populacijo.