S 13. decembrom 2014 se je pričela uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004. Namen zakonodaje o označevanju živil je doseči visoko raven varovanja zdravja potrošnikov in zagotovitev pravice do obveščenosti potrošnika, da se jim omogoči sprejemanje premišljenih odločitev. Pravila na področju varnosti hrane in varstva potrošnikov v EU so jasna: potrošniki morajo biti obveščeni o tem, kaj kupujejo, in vse sestavine morajo biti navedene na embalaži.
Zakonska podlaga za označevanje alergenov
Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za nepredpakirana živila, ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni), so navedeni v Prilogi II Uredbe (EU) št. 1169/2011.
Nacionalna zakonodaja in obrati javne prehrane
Države članice so lahko na podlagi določb 44. člena navedene uredbe preko nacionalne zakonodaje določile način označevanja alergenov v nepredpakiranih živilih. Naša država je pri tem upoštevala v preambuli Uredbe (EU) št. 1169/2011 navedeno dejstvo, da je pomembno zagotoviti informacijo o alergenih tako, da lahko potrošniki, ki imajo alergijo ali preobčutljivost na hrano, na podlagi prejetih informacij sprejmejo varno odločitev zase.
Z upoštevanjem navedenega je bilo s 3. členom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Uradni list RS, št. 6/16 in 73/19) določeno, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mestih, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Pri predstavitvi podatkov o alergenih v obratih javne prehrane je potrebno upoštevati še določbe 13. člena Uredbe (EU) št. 1169/2011, in sicer, da morajo biti označeni na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.
V skladu z okrožnico ministrstva za kmetijstvo in okolje, bo tudi naša šola in vrtec oblikovala jedilnike skladno z navodili označevanja. Šola dietne obroke za učence pripravlja ločeno na osnovi zdravniškega potrdila uradne medicine in v skladu z internimi navodili šole. Učencem, ki so na posamezne alergene občutljivi, pripravljamo obroke z ustrezno zamenjavo jedi.
Seznam snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti
Skladno z Uredbo (EU) št. 1169/2011 in Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom (Uradni list RS, št. 6/16 in 73/19) morajo biti snovi ali proizvodi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (alergena snov), jasno označeni med sestavinami na seznamu sestavin. V seznam sestavin je vključeno tudi označevanje alergenov, ki so na seznamu zapisani z drugačno pisavo kot ostale sestavine (na primer krepko).
Pravila označevanja alergenov v živilih so določena z evropsko zakonodajo: Uredba (EU) št. 1169/2011. Med snovmi in proizvodi, ki so v Prilogi II Uredbe (EU) št. 1169/2011 opredeljeni kot alergeni, so tudi nekatere rastlinske sestavine:
- Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica (npr. pira), rž, ječmen, oves ali njihove križane vrste ter proizvodi iz njih, npr. kruh, testenine, drobtine, torte, piškoti, mesni izdelki, omake, juhe in jušni koncentrati, ter hrana, posipana z moko. Pozornost je potrebna tudi na področju označevanja žit, ki vsebujejo gluten.
- Oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki, pistacija, makadamija ter proizvodi iz njih. Pri označevanju alergenov bodite pozorni pri navajanju oreškov. Opozarjamo, da je pri navajanju alergenov potrebno navesti konkretne oreške (npr. mandlji ...) in ne le navedbe, da živilo »vsebuje oreške«. V ta namen so bili za različne alergene oblikovani tudi različni simboli z navedbo konkretnega oreška.
- Arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih (npr. arašidovo olje, arašidovo maslo, čokolada, flipsi, omake, peciva, torte). Skladno z zakonodajo so kot alergene snovi ločeno navedeni arašidi in oreški.
Splošno označevanje živil in informacije za potrošnike
Obvezni podatki na živilih vključujejo področja, ki so pomembna z vidika varovanja zdravja, kot so na primer alergeni in hranilna vrednost. Obvezni podatki so tudi področja, ki so pomembna z vidika pravice potrošnikov do obveščenosti in zaščite pred potvorbami, na primer država porekla in kraj izvora ter poimenovanja živil. Z branjem označb na živilih lahko potrošnik prepozna in ustrezno izbere živila glede na svoje prehranske potrebe. Za določene skupine živil, kot so na primer oljčno olje, med, čokolada in drugo, je pri označevanju potrebno obvezno upoštevati dodatno predpisane zahteve v zvezi s poimenovanji teh živil.
Ključne informacije na označbah živil
Med najpomembnejše informacije na označbah živil sodijo prodajno ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabe.
Prodajno ime živila
Prodajno ime potrošniku omogoča prepoznavanje narave živila in njegovo razlikovanje od drugih podobnih izdelkov na tržišču.
Seznam sestavin
Seznam sestavin združuje informacije o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri proizvodnji živila. Sestavine so v seznam vključene po padajočem vrstnem redu glede na maso, vključno z aditivi, ki jim je posebej opredeljena funkcija, ki jo imajo v izdelku. To pomeni, da je prva sestavina na seznamu tudi tista, ki jo je v izdelku največ. Na seznamu sestavin je označena tudi količina sestavin, ki so za živilo posebej značilne in so običajno izpostavljene na označbi, bodisi v imenu živila ali na sliki, na primer jagodni jogurt ima med sestavinami naveden delež jagod v izdelku. Med razpoložljivimi jagodnimi jogurti, s prebiranjem seznama sestavin, lahko izberemo jogurt z največjim deležem jagod oziroma lahko preverimo, ali so jogurtu jagode dejansko dodane ali pa gre za jogurt, kateremu je bila dodana zgolj aroma jagod.
Hranilna vrednost
Danes je na trgovskih policah mnogo živil, zato je poznavanje sestave in hranilne vrednosti živil ključnega pomena za izbito živil. Vsebnosti hranil lahko preverite v tabeli hranilne vrednosti. Informacija o hranilni vrednosti živila je na označbi živil običajno predstavljena v obliki hranilne tabele ali v linearnem zapisu. Obvezni elementi hranilne vrednosti so energijska vrednost ter količina maščob, ogljikovih hidratov, sladkorjev, beljakovin in soli, ki jih vsebuje živilo.
Institut "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pripravil tudi spletno orodje za izračun in označitev hranilne vrednosti predpakiranega živila.
Država porekla in kraj izvora
Država porekla končnega izdelka je določena po carinski zakonodaji (carinskem zakoniku), ki določa, da ima izdelek poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje. Potrošniku je tako po navadi na voljo podatek glede porekla končnega izdelka, ne pa tudi glede kraja izvora surovine.
Ker je za potrošnike pomemben podatek o kraju izvora oziroma o poreklu osnovnih sestavin v živilih, je Evropska Komisija 28. maja 2018 sprejela zakonodajo o pravilih glede navajanja države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila. V njej je zlasti pojasnjeno in usklajeno, kako je treba označiti poreklo oziroma kraj izvora osnovne sestavine ali sestavin. Izvedbena uredba se je začela uporabljati 1. aprila 2020.
Rok uporabnosti
Pomemben podatek za potrošnika je rok uporabe. Na embalaži živil se glede na vrsto živila uporabljata dva načina označevanja roka uporabnosti:
- Porabiti do označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Živil po preteku datuma porabiti do ne uporabljajte. Rok porabiti do je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so na primer sveže ribe, sveže mleto meso, sveže solate. Upoštevajte navodila za shranjevanje, kot so hraniti v hladilniku ali hraniti pri temperaturi 2-4 °C, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko zastrupite. Če hrano kmalu po nakupu doma pravilno zamrznete, je lahko rok uporabnosti daljši od roka porabiti do. Vendar morate pri tem upoštevati vsa morebitna navodila na embalaži, kot so zamrzniti do datuma in porabiti do, iz zamrzovalnika vzeti neposredno pred uporabo ali pred uporabo temeljito odtajati in uporabiti v 24 urah. Ko živilo, ki ima naveden datum porabiti do odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila za shranjevanje in uporabo, kot je na primer porabiti v treh dneh po odprtju, ter ne pozabite, da je treba to živilo porabiti do navedenega datuma.
- Uporabno najmanj do označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so po tem datumu varna za uporabo, če upoštevate navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začenjajo izgubljati okus in teksturo. Rok uporabno najmanj do je naveden na številnih ohlajenih, zamrznjenih, posušenih (testenine, riž), konzerviranih in drugih živilih (rastlinsko olje, čokolada in drugo). Preden zavržete staro hrano, katere rok uporabno najmanj do je pretekel, preverite, ali je embalaža nepoškodovana ter ali ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus. Ko živilo, ki ima naveden datum uporabno najmanj do odprete, upoštevajte vsa morebitna navodila, kot je na primer porabiti v treh dneh po odprtju.
Cilj označevanja roka uporabnosti je v varni in obveščeni uporabi živil. Rok uporabnosti velja le, če je izdelek kupljen nedotaknjen in nepoškodovan. Potrošniki naj sledijo navodilom proizvajalca o shranjevanju, predvsem naj pazijo na temperaturo skladiščenja in pogojem, ki veljajo po odprtju izdelka. Priporočljivo je, da potrošniki spremljajo rok uporabnosti ob nakupu živil, saj se s tem izognejo nepotrebno zavrženi hrani. Prav tako je rok uporabnosti treba spremljati v domačih zalogah hrane, kjer so v nasprotju z izdelki označenimi s Porabiti do, izdelki označeni z datumom minimalne trajnosti Uporabno najmanj do, varni za uživanje, tudi če je ta že pretekel in ima živilo še vedno dober videz, vonj in okus.
Dodatne smernice in simboli za označevanje alergenov
Medtem ko je način informiranja o prisotnosti alergenov v predpakiranih živilih v zakonodaji zelo natančno opredeljen, so pristopi pri označevanju alergenov v nepredpakiranih živilih lahko precej različni. Trgovinska zbornica Slovenije je zato v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko pripravila Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, ki za nosilce dejavnosti, ki se sklicujejo nanje, opredeljujejo njihove zahteve v zvezi z zagotavljanjem informacij potrošnikom o alergenih v nepredpakiranih živilih. V smernicah so opredeljeni tudi možni načini zagotavljanja informacij o alergenih, ki se jih lahko poslužijo podjetja. Poleg vzpostavitve simbolov (piktogramov) alergenov za trgovce pomembno novost predstavlja tudi možnost navajanja alergenov z enotnimi identifikacijskimi kodami, kadar navajanje alergenov neposredno ob živilu oziroma ob njegovi predstavitvi potrošniku ni mogoče.
Poenotenje simbolov za alergene
Inštitut za nutricionistiko je v sodelovanju z oblikovalsko agencijo Mixer.si pripravil simbole za snovi, ki povzročajo alergije ali intolerance, ki jih lahko nosilci živilske dejavnosti uporabljajo za dodatno prostovoljno označevanje živil. Simboli so bili razviti na stroške inštituta in jih lahko podjetja uporabljajo bodisi na spletnih straneh, v jedilnikih, ali pri drugem označevanju živil. Na ta način želimo doseči poenotenje simbolov, ki se uporabljajo za označevanje alergenov, in s tem potrošnikom z alergijami olajšati prepoznavanje živil, ki pomenijo tveganje za njihovo zdravje.
Potrošniki z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi potrebujejo točne in natančne informacije o prisotnosti takšnih snovi v živilih, saj je ob pomanjkljivi obveščenosti lahko ogroženo njihovo zdravje. Alergije in preobčutljivosti na sestavine hrane lahko tudi pomembno zmanjšajo možnost izbora živil, zato je naloga vseh členov v živilski verigi, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje.
Za hitrejše prepoznavanje alergenov so nekatera podjetja živila začela dodatno označevati tudi s posebnimi simboli, ni pa bilo enotnega dogovora o izgledu takšnih simbolov. Da bi na ravni države poenotili tovrstno označevanje živil, je Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z oblikovalsko agencijo Mixer.si pripravil simbole za vse v zakonodaji opredeljene snovi, ki povzročajo alergije in intolerance. Simboli so vključeni v Smernice za označevanje alergenov v nepredpakiranih živilih, podjetja pa jih lahko prosto uporabljajo. Upamo, da bodo nosilci živilske dejavnosti svoje obstoječe simbole postopoma nadomestili z enotnimi. V ta namen so bili za različne alergene oblikovani tudi različni simboli z navedbo konkretnega oreška.
Prehranske in zdravstvene trditve
Poleg obveznega splošnega označevanja je pri navedbah za zdravstvene in prehranske trditve potrebno upoštevati v Evropski uniji (EU) dodatno predpisane zahteve, ki vključujejo sezname v EU odobrenih zdravstvenih in prehranskih trditev. Na trgu obstaja vedno večje število živil, ki so označena in oglaševana s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami. Da bi zagotovili visoko raven varstva interesov potrošnikov in olajšali njihovo izbiro ter da bi preprečili zavajanje potrošnikov, je EU na tem področju sprejela enotno zakonodajo.
Uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih ureja v EU harmonizirana uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, ki je bila sprejeta v letu 2006. Ta uredba usklajuje določbe zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na prehranske in zdravstvene trditve z namenom, da se zagotovi učinkovito delovanje notranjega trga ob istočasnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov.
Uporablja se za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane. Trditev pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna v okviru zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, vključno s slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršnikoli obliki, s katero se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti. Prehranska trditev pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in oziroma ali hranil ali drugih snovi.