Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) je priljubljena enoletna vrtnina iz skupine kapusnic, prepoznavna po svojih majhnih, kompaktnih glavicah, ki zrastejo vzdolž stebla. Te male glavice, običajno premera okrog 2 do 4 cm, so edini užitni del rastline. Na vrhu stebla se razvijejo prosto rastoči listi. Ohrovt, ki ga prištevamo med najstarejše zdravilne rastline, je izjemno dragocen zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki prispeva k zdravju in vitalnosti.
Zakaj izbrati hibridne sorte F1?
Hibridna semena F1 brstičnega ohrovta predstavljajo vrhunec žlahtnjenja, saj zagotavljajo visok donos, bogat okus in izjemno odpornost na bolezni. Izbira visokorodnih in kakovostnih sort ter hibridov je osnovni pogoj za uspešno pridelavo, ne glede na to, ali gre za konvencionalno ali ekološko vzgojo. Profesionalna semena so kakovostno dodelana in zagotavljajo zanesljive rezultate.
Predstavitev izbranih F1 sort brstičnega ohrovta
Na trgu so na voljo različne F1 sorte brstičnega ohrovta, ki se odlikujejo po specifičnih lastnostih in okusu. Spodaj predstavljamo nekatere izmed njih, ki prinašajo svežino in kakovost na vaš vrt.
Churchill F1
Churchill F1 je vrhunska sorta brstičnega ohrovta, ki se ponaša z izvrstnimi glavami in odličnim okusom. Ta sorta ima enako oblikovane glavice, ki ležijo tesno druga ob drugi na veji. Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja te sorte precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Steblo je stabilno in cilindrično oblikovano, glavice pa so okrogle in gladke. Pobiranje je mogoče približno 130 dni po presajanju. Sorta je zelo donosna, kakovostna in ima dolgo rastno dobo.
Dolores F1
Z brstičnim ohrovtom Dolores F1 odkrijte pravo lepoto in okus vrtnarjenja. Ta hibridna sorta ne izstopa le po čudoviti vizualni edinstvenosti, temveč tudi po bogatem okusu, ki bo poživil vsako jed. Dolores F1 je odlična izbira za tiste, ki cenijo kakovost in si želijo uživati v okusu lastnega pridelka neposredno z vrta. Je zgodnja sorta, idealna za gojenje od pomladi do jeseni, saj zagotavlja visoke pridelke in odpornost na bolezni. Kompaktne glave s svetlo zelenimi listi so odlične za pečenje, dušenje ali v solatah, saj poleg odličnega okusa ponujajo tudi veliko vitaminov in mineralov za zdrav način življenja. Pakiranje običajno vsebuje 50 kakovostnih semen, zato je gojenje enostavno in primerno tudi za vrtnarje začetnike.
Redarling F1
Redarling F1 je posebna sorta brstičnega ohrovta, ki se odlikuje po svojih atraktivnih rdeče-vijoličnih glavicah. Poleg edinstvenega videza ima tudi bogat, rahlo oreškast okus, ki postane še bolj intenziven po prvi zmrzali. Visoka vsebnost antocianov mu daje močne antioksidativne lastnosti, kar prispeva k zdravju in vitalnosti. Rastlina je močne rasti in tvori visoko steblo s številnimi glavicami, ki se obirajo postopoma od jeseni do zime. Dobro prenaša nizke temperature, zato je odlična izbira za jesensko in zimsko pridelavo. Redarling F1 najbolje uspeva v globokih, rodovitnih in dobro odcednih tleh ter potrebuje sončno ali polsenčno lego. Njegove rdeče glavice so odlične za svežo uporabo, dušenje, pečenje ali kuhanje na pari, saj tako ohranijo svojo barvo in hranilne vrednosti. Ta sorta prinaša svežino in pestrost na krožnik ter je pravi gurmanski dodatek k vsaki zimski jedi.
Vzgoja in nega brstičnega ohrovta
Vzgoja brstičnega ohrovta je podobna vzgoji zelja, vendar je treba posvetiti več pozornosti določenim vidikom, predvsem zaščiti pred škodljivimi insekti in zimski negi.
Setev in pikiranje
- Setev: Najprej sejemo več semen v večjo posodo z vlažnim substratom. Semena posujemo s suhim substratom približno 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
- Pikiranje: Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi, kar se zgodi v roku od 7 do 10 dni od setve, rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pri tem ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se rastline do takrat »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
Presajanje in zalivanje
- Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo. Pomembno je, da ga ne sadimo takoj za spomladanskimi kapusnicami.
- Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo. Nato postopoma zalivanje zmanjšamo, da se rastlina globoko ukorenini.
- Tla dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem, kar pomaga ohranjati vlago in preprečuje rast plevela.
- Če rastline poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab, zato je pomembna ustrezna nega in redno zalivanje. Poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa rastlini zelo ustreza.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Med rastjo se pojavljajo podobni izzivi kot pri ostalih kapusnicah, zato je zaščita ključnega pomena:
- Kapusov belin: V maju in juniju je aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca. Iz teh se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
- Insektna mreža: Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, ki je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci.
- Zimska zaščita: Z novembrom nizke temperature ustavijo večino živali in morebitne bolezni, zato pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Edine morebitne težave so lačne srne ali zajci, ki si lahko postrežejo z listi. Če nimamo ograje, lahko preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Posebnosti rasti in nege
- Od julija do novembra brstični ohrovt intenzivno raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti.
- Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade, kar je naraven proces.
- Vršičkanje: Za pospešitev razvoja in debeljenja brstov se priporoča lomljenje oziroma odstranitev sredinskega (glavnega, rastnega) vršička v sredini septembra. Nekateri rastlino vršičkajo tudi sredi zime.
- Opora: Ker je brstični ohrovt večji kot listnati ohrovt in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsaki rastlini posebej lahko postavimo količek in jo privežemo.
Nabiranje brstičnega ohrovta
Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali celo marca naslednje leto, saj zaradi dobre odpornosti na nizke temperature brstični ohrovt ostane dolgo na vrtu.
- Postopno nabiranje: Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši.
- Uživanje starejših brstov: V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so ti večji ter mehkejši na otip, so še vedno užitni.
- Način nabiranja: Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline.
- Enkratno nabiranje: Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem lahko pridelek naberemo naenkrat.
- Kulinarična uporaba: Brstični ohrovt je idealen za pečenje, dušenje ali solate, saj zagotavlja zdrav in okusen pridelek.
