Česen je izjemno priljubljena in nepogrešljiva vrtnina, ki svoje mesto najde tako na vrtu kot v kuhinji. Cenjen je zaradi svojega izrazitega okusa in vonja, pa tudi zaradi številnih zdravilnih lastnosti. Ta članek podrobno obravnava gojenje, sorte, uporabo v kulinariki in zdravstvene koristi česna.
Sorte česna in njihove značilnosti
Po svetu obstaja na stotine sort česna, ki se razlikujejo po okusu, obliki in velikosti. Poznamo dve podvrsti česna: Allium sativum ssp. ophioscorodon (česen s trdim steblom, ki tvori cvetna stebla) in Allium sativum ssp. sativum (česen z mehkim steblom).
- Primorski česen: Je zelo aromatična sorta, ki lahko oblikuje cvetno steblo. Čebulico prekrivajo rdeči luskolisti. Odlično se skladišči do pomladi.
- Messidrome: Ta sorta je primerna za sajenje jeseni in ima bele luskoliste. Glavice česna Messidrome so velike, običajno z 8-12 stroki, meso pa je belo.
- Nekatere sorte česna imajo lahko tudi rahlo vijolične luskoliste, medtem ko je meso strokov belo.
Najboljše sorte, ki dajejo večje stroke, so tiste s trdim vratom, ki so navadno ozimne ali jesenske sorte. Poleg velikosti jih odlikujejo enostavno lupljenje in dobra skladiščna sposobnost.
Gojenje česna: od sajenja do pobiranja
Česen je razmeroma enostavna vrtnina za gojenje, vendar je treba upoštevati nekaj ključnih dejavnikov za uspešen pridelek in velike glavice.
Sajenje česna
Česen se razmnožuje s stroki. Glavice česna razdelimo na stroke tik pred sajenjem, da preprečimo prehitro poganjanje listja. Vedno sadimo debelejše in zdrave stroke, saj večji stroki pomenijo večje čebulice.
- Jesenski česen: Sadimo ga konec oktobra ali v začetku novembra. V tem času je na vrtu običajno dovolj prostora po pobiranju poletnih pridelkov.
- Spomladanski česen: Sadimo ga v februarju ali najkasneje v začetku marca, ko tla niso več zmrznjena.
Način sajenja je v obeh primerih enak. Na gredi najprej označimo vrste, ki so 20 cm narazen. V posamezno vrsto sadimo stroke na razdaljo 15 cm. To najhitreje opravimo s pomočjo vrtnega metra, s katerim pri večkratnikih števila 15 potiskamo stroke v zemljo.
Za dober razvoj korenin česen potrebuje kratek dan, hladno zemljo in veliko vlage. Pod takimi pogoji razvije močan koreninski sistem, kar vodi do višjega pridelka.
Nega in zaščita
Česen ne potrebuje posebne nege in ga ni potrebno veliko zalivati, saj večino rasti opravi v jesenskem ali spomladanskem času, ko je v tleh dovolj vlage.
- Zaščita pred škodljivci: Spomladi, takoj po sajenju, gredo pokrijemo z vrtno kopreno. To česen ščiti pred česnovo in čebulno muho. Med rastjo mladih rastlin kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Ko so česnovi listi visoki približno 10 cm, postavimo vrtne loke, preko katerih napnemo kopreno, da ima česen prostor za rast.
- Pletje: Plevel med vrstami odstranjujemo z vrtnim orodjem, posamezne plevele blizu rastlin pa ročno.
- Kolobarjenje: Priporočamo 6-letni kolobar, da preprečimo izčrpavanje tal in širjenje bolezni. Česna ne gnojimo neposredno pred sajenjem.
Odstranjevanje cvetnih stebel (pecelj)
Sorte česna s trdim vratom spomladi, med sredino maja in junija, začnejo razvijati peclje ali cvetna stebla. Ta stebla pravzaprav niso prava cvetna stebla, saj ne nosijo cvetov, temveč skupek drobnih zračnih čebulic. Ko se pojavijo, so najprej mehka in se upogibajo, kasneje pa se izravnajo in otrdijo.
Pomembno jih je odstraniti takoj, ko jih opazimo, saj rastlina sicer energijo usmeri v razvoj stebla in ne v debeljenje glavice v tleh. Cvetno steblo odrežemo ali odlomimo na točki, kjer izrašča iz listov. Odstranjevanje pecljev vam ne le prinese okusen pridelek, saj so užitni in se lahko uporabijo v kulinariki, temveč tudi omogoči, da rastlina vso energijo usmeri v razvoj večjih česnovih glavic.
Čebulice iz cvetnih stebel se lahko uporabijo tudi za vegetativno razmnoževanje česna. Ko se enostavno ločijo, jih poberemo, osušimo in shranimo ter posadimo istočasno kot stroke.
Bolezni in škodljivci
Česen lahko napadejo različni škodljivci in bolezni:
- Česnova muha: Je nevarna tako česnu kot čebuli. Škodo povzroča v aprilu in maju, ko odlaga jajčeca na mlade rastline. Napadeni listi se zvijajo in rumenijo, rastline zaostajajo v rasti, stebla se mehčajo, stroki pa trohnijo.
- Čebulna muha in porova zavrtalka: Prav tako lahko povzročita poškodbe na česnu, kot so rovi in razpoke.
- Hrošček rdečenoga lilijevka: Odrasle žuželke odlagajo jajčeca rdeče barve na liste, ličinke pa se nato prehranjujejo z njimi. Jajčeca je mogoče ročno odstraniti.
Pokrivanje z vrtno kopreno lahko zmanjša napad mnogih škodljivcev.
Pobiranje in shranjevanje česna
Mlad in dozorel česen
Zgodnji pridelek je mlad česen oziroma nedozorele glavice, ki jih nabiramo od začetka junija naprej. Uporabimo ga z listjem vred, kar je odlična dodatek k spomladanskim jedem.
Dozorel česen poberemo, ko porumeni prva tretjina listov, kar je znak, da se strok razvija v posamezne enote. Za enakomerno dozorevanje vsem rastlinam najmanj 10 dni pred pobiranjem poležemo liste k tlom.
- Jesenski česen: Z grede ga pobiramo konec junija ali v začetku julija.
- Spomladanski česen: Poberemo ga približno mesec dni kasneje.
Česen izpulimo iz zemlje in ga skupaj z listi posušimo na soncu ali na suhem, zračenem mestu, zvezanega v šopke.
Shranjevanje in kaljeni česen
Česen lahko hranimo zelo dolgo, ne da bi izgubil okus. Vendar pa lahko hitro vzklene. Čeprav je kaljeni česen še vedno varen za uživanje in celo vsebuje več antioksidantov kot sveži stroki, postane njegov okus manj sladek, bolj grenak in oster.
Za dolgotrajno shranjevanje česna je ena izmed najboljših metod zamrzovanje. Česen olupimo in sesekljamo v kuhinjskem robotu. Pripravljeno mešanico v majhnih obrokih enakomerno razporedimo v vrečko z zadrgo. Za večjo priročnost lahko česen s hrbtno stranjo noža narežemo na majhne kocke. Ko je zamrznjen, kocke česna ločimo in jih prenesemo v priročno posodo za shranjevanje. Tako je pripravljen česen vedno pri roki, kar močno olajša kuhanje.
Česen v kuhinji: skrivnosti okusa
Česen je ključna sestavina neštetih jedi, ki lahko obrok ponese v višave ali pa ga celo pokvari, če ga ne uporabimo pravilno.
Izbira in priprava
Pri nakupu česna je pomembno biti pozoren na nekaj dejavnikov:
- Izberite lokalne pridelke, saj s tem podpirate kakovostne domače pridelovalce.
- Česen, ki zelo močno diši po česnu že v trgovini, pogosto pomeni, da je bil poškodovan med transportom. Vedno izbirajte polne, čvrste, suhe in bele glavice z minimalnim vonjem. Skrčeni ali puhli stroki so znak starega pridelka.
- Med kaljenjem česen kopiči obrambne snovi grenkega okusa (fenoli in žveplove spojine). Da se izognete grenkobi, kalček preprosto odstranite.
Česen spada v rod Allium, kamor sodijo tudi čebula, por, šalotka in drobnjak. Ob rezanju česna se sprosti alicin, ki je odgovoren za značilen česnov okus, močno aromo in izredno zdravilne lastnosti. Česen je najbolje narezati ali zmečkati tik preden ga dodamo jedi, da ohranimo maksimalno količino alicina.
Tehnike rezanja in vpliv kuhanja na okus
Tehnike rezanja česna pomembno vplivajo na intenzivnost njegovega okusa:
- Za omilitev okusa, kot to pogosto počnejo Italijani pri paradižnikovih omakah, lahko najprej malce popražite cele stroke česna.
- Za izrazitejši okus, na primer pri testeninah z oljem in česnom, ga boste nasekljali. Nasekljan česen je še posebej primeren za omake, ki se kuhajo dlje časa.
Bodite previdni pri praženju česna - nikar ga ne obdelujte nad 180 stopinjami Celzija, saj lahko hitro zagreni.
Zdravilne lastnosti česna
Česen se ponaša z izjemnimi zdravilnimi lastnostmi in se uporablja tako v kulinarične kot v medicinske namene.
Hranilna vrednost
Surovi česen je bogat vir esencialnih vitaminov in mineralov, hkrati pa je nizkokaloričen. Tipična porcija treh česnovih strokov vsebuje le 13 kalorij in zagotavlja:
- Dobre količine vitamina B, zlasti B6, ki pomaga pri pretvorbi hrane v energijo.
- Vitamin C, močan antioksidant, ki podpira imunski sistem (približno 5 % dnevne potrebe v treh strokih).
- Vitamin K, ključen za strjevanje krvi.
- Mangan, mineral, nujen za delovanje možganov in živcev.
- Poleg tega vsebuje še eterično olje, vitamine A, B1, B2, minerale kalcij, železo, aminokisline in encime.
Kuhanje česna lahko zmanjša nekatere hranilne snovi, še posebej vodotopne vitamine, kot sta B in C. Za zmanjšanje izgube vitamina C se priporočajo metode kuhanja na pari ali krajše kuhanje. Minerali med kuhanjem ostajajo večinoma nedotaknjeni, čeprav se nekateri lahko izperejo.
Glavne zdravstvene koristi česna so posledica alicina, spojine, ki nastane, ko se česen naseklja, zgnječi ali žveči. Alicin, bogat z žveplom, ima antioksidativne lastnosti, zmanjšuje vnetja in podpira zdravje srca in ožilja. Za ohranitev alicina med kuhanjem je priporočljivo, da česen zmeljete in pustite stati približno 10 minut, preden ga izpostavite toploti.
Zdravstvene koristi in uporaba
Česen je enako dober svež ali kuhan, čeprav se zdi, da surov česen ohrani več hranil in koristi. Alicini imajo najmočnejši učinek takoj, ko ga prežvečite ali narežete.
- Boj proti okužbam: Svež česen je učinkovit v boju proti bakterijam, virusom, glivicam in parazitom. Pomaga tudi v boju proti prehladu zaradi svojih antibakterijskih in protimikrobnih lastnosti.
- Srce in ožilje: Kuhanje česna sprosti sestavino ahoin, ki naj bi bila učinkovita v boju proti raku in preprečevanju srčnega infarkta. Raziskave so pokazale, da uživanje česna znižuje krvni tlak ter izboljšuje delo jeter, ledvic in prostate. Dvomesečno uživanje izvlečka česna lahko pozitivno vpliva na zniževanje visokega krvnega tlaka in zmanjša arterijsko napetost.
- Krepitev imunosti: Študije so pokazale, da česen krepi imuniteto s spodbujanjem limfocitov, makrofagov in drugih celic imunskega sistema.
- Akne: Sesekljan surovi česen, nežno podrgnjen na ciljno območje, lahko pomaga zatreti akne zaradi alicina. Vendar dermatologi poudarjajo, da je zdravljenje aken kompleksno.
- Herpes in virusne okužbe: Rezina česna, postavljena na okuženo mesto za deset minut, naj bi pomagala. Vendar za to trditev ni znanstvenih študij.
Že starogrški zdravnik Hipokrat je poudarjal, naj bo hrana tvoje zdravilo, in to zagotovo velja za česen.
Nasveti za vzgojo večjega česna
Če želite vzgojiti večji česen in se izogniti razočaranju z majhnimi stroki, upoštevajte naslednje ključne nasvete:
- Izberite veliko sorto: Za večje glavice izberite sorte, ki že v osnovi rodijo večje glavice, najpogosteje so to domače sorte s trdim vratom.
- Posadite največje stroke: Večji stroki, ki jih sadite, se bodo razvili v največje čebulice. Uporabite zdrav semenski česen, nekupljene čebulice, ki so lahko tretirane s kemikalijami ali okužene. Manjše stroke uporabite za kuhanje, največje pa prihranite za sajenje naslednje leto.
- Pred sajenjem obogatite zemljo: Česen je "lačna" vrtnina, ki potrebuje rodovitno zemljo z veliko hranili, zlasti fosforjem, kalijem in dušikom. Pred jesenskim sajenjem vmešajte organske snovi, kot sta kompost ali gnoj.
- Omogočite dovolj prostora za rast: Stroke posadite 15-20 cm narazen v vrstah, ki so oddaljene 20-25 cm. To zagotavlja dovolj prostora za razvoj čebulic in kroženje zraka. Po jesenski sajenju bo koristila tudi zastirka (kompost, slama), ki izolira korenine, ohranja vlago in preprečuje rast plevela.
- Po potrebi pognojite: Poleg priprave tal česen zahteva dodatno gnojenje za močno rast. Dobro uravnoteženo gnojilo (npr. NPK 5-5-5 ali 10-10-10) je odlična izbira za spomladansko gnojenje.
- Odstranite peclje: Kot že omenjeno, odstranjevanje cvetnih stebel (peceljev) pri sortah s trdim vratom omogoči, da rastlina vso energijo usmeri v razvoj glavice, kar rezultira v večjih strokih.