Lekarniška dejavnost v Republiki Sloveniji je del zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva, zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili. Izvaja se na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Vsako zdravilo, ki pride v lekarno, je kakovostno, varno in učinkovito, kar zagotavljajo proizvajalci zdravil, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke ter lekarne z ustrezno preskrbo in shranjevanjem zdravil v lekarni ter nasvetom ob izdaji zdravila.
Vrste zdravniških receptov
V Sloveniji poznamo več vrst zdravniških receptov, ki se razlikujejo po načinu predpisovanja, izdaje in veljavnosti.
Obnovljivi recept (Zeleni recept)
Obnovljivi recept pomeni, da zdravnik izda zeleni recept, na katerem poda navodila lekarniškemu farmacevtu za izdajo zdravila za daljše obdobje. Na ta recept se sme zdravilo izdati večkrat. Takšen recept predpiše zdravnik bolniku, ki ob predpisani terapiji nima posebnih zdravstvenih težav, in kadar oceni, da bolnik ne potrebuje vmesnih pregledov. Na en obnovljivi recept lahko zdravnik predpiše terapijo za največ eno leto, lekarniški farmacevt pa lahko izda naenkrat količino zdravila za največ 3 mesece. Obnovljivi recept velja največ eno leto od predpisa.
Zdravila na obnovljivi recept mora zavarovanec prvič dvigniti v lekarni v prvem mesecu od predpisa zdravila. Naslednjo količino zdravila lahko zavarovanec dvigne najprej en mesec dni pred tem, ko mu glede na izdano količino zmanjka zdravila. Bolnik lahko zdravila predpisana na obnovljivem receptu dvigne v katerikoli slovenski lekarni. Ob ponovnem dvigu zdravila na obnovljiv recept mora bolnik vedno poročati lekarniškemu farmacevtu o morebitnih zapletih oziroma, če je bolnik začel z uporabo novega zdravila ali drugega izdelka za ohranjanje in varovanje zdravja. Lekarniški farmacevt ob vsaki izdaji oceni, ali lahko ponovno izda zdravilo na obnovljiv recept.
Obnovljivi recepti so se v Sloveniji uvedli leta 2009 za predpisovanje hormonske kontracepcije, od poleti 2011 pa se lahko predpisujejo tudi za določene kronične bolnike.
V primeru, da je bilo zdravilo v večjem pakiranju (npr. Cerazette 84 tbl.) izdano prvič na obnovljivi recept, ob drugi izdaji pa je deficitarno, se lahko izda enaka količina zdravila (npr. Cerazette 3×28 tbl.) v manjšem pakiranju, ne glede na to, da gre za drugo šifro zdravila.
Posebni zdravniški recept
Posebni zdravniški recept je na uradno veljavnem receptnem obrazcu napisan zdravniški recept, ki se izdaja v dveh izvodih, pri čemer mora biti na drugem izvodu označba “kopija“. Na njem mora biti navedena zaporedna številka iz uradno pečatene knjige evidenc o izdanih receptih, ki jo vodijo zdravniki in lekarne, ki takšna zdravila izdajajo. Med zdravila, ki se izdajajo na posebni zdravniški recept, se razvrščena zdravila, ki vsebujejo narkotične snovi, določene psihotropne snovi ali snovi s posebnimi lastnostmi, zaradi katerih uvrstitev v to skupino pomeni previdnostni ukrep.
Bolnik oziroma oseba, ki dvigne zdravilo, predpisano na posebni zdravniški recept, mora pokazati osebni dokument. Podatke o osebi, ki dvigne zdravilo, se v lekarni vpiše na hrbtno stran recepta ter v posebno uradno pečatno knjigo evidenc o izdaji teh zdravil. Zdravila na ta recept mora bolnik dvigniti v lekarni najkasneje 5 dni od predpisa recepta.
Beli recept (Samoplačniški recept)
Za zdravila, predpisana na beli recept, bolnik ne more uveljavljati povračila stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Osebni zdravnik ne more ‘prepisati’ zdravila z belega recepta na zeleni recept. Zdravila predpisana na beli recept lahko bolnik dvigne najkasneje v enem mesecu od predpisa recepta.
Splošna pravila glede veljavnosti receptov
Zdravila na zdravniški recept lahko bolnik dvigne v lekarni en mesec od predpisa recepta. Izjema je v primeru, da je predpisano zdravilo antibiotik, ki ga mora bolnik dvigniti v 3 dneh. Zdravila, ki se izdajajo le na recept, se lahko izdajajo samo v lekarnah, izdati jih sme le magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom.
Vloga farmacevta in lekarniške storitve
V lekarni farmacevt ob izdaji zdravila poda nasvet o pravilnem jemanju zdravil. Svetuje o pravilnem odmerjanju, najprimernejši razporeditvi dnevnega jemanja zdravil glede na lastnosti zdravil in način bolnikovega življenja, opozori na vpliv hrane na zdravilo ter morebitno neželeno medsebojno delovanje zdravil. V lekarni dobite tudi nasvet o sočasni uporabi zdravil, predpisanih na recept, in zdravil ter drugih izdelkov, ki so v lekarni na voljo brez recepta.
Dostop do podatkov o predpisanih zdravilih
Lekarniški farmacevt lahko s pomočjo bolnikove kartice zavarovanja dostopa do podatkov o vseh zdravilih, ki so bolniku predpisana iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Na ta način se v postopkih zdravljenja z zdravili zagotavlja visoka varnost bolnikov, ki zaradi sodobnih terapevtskih pristopov uporabljajo vedno več zdravil, in obenem zagotavlja pooblaščenim zdravnikom in farmacevtom pomembne informacije za kakovostno predpisovanje in izdajanje zdravil.
Pregled uporabe zdravil
S storitvijo pregleda uporabe zdravil v slovenskih lekarnah se zagotavlja dodatna možnost poglobljenega posveta z lekarniškim farmacevtom. Posvet ne poteka ob izdajnem mestu, ampak v prostoru, ki zagotavlja zasebnost. Pregled uporabe zdravil je priporočljiv za vsakogar, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila in druge izdelke. Še posebej pa je priporočljiv za vse, ki uporabljajo 5 ali več zdravil sočasno in/ali več odmerkov zdravil na dan.
Pregled uporabe zdravil poteka kot individualen pogovor med pacientom oziroma njegovim skrbnikom in magistrom farmacije. Magister farmacije svetuje in odgovarja na vprašanja, povezana z uporabo zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, pogovori pa se tudi o ostalih zdravilih, prehranskih dopolnilih in drugih izdelkih. Ob zaključku pogovora in pregleda magister farmacije za pacienta pripravi tudi seznam zdravil in ga zapiše na Osebno kartico zdravil, ki je namenjena boljšemu pregledu jemanja zdravil, priporočljivo pa jo je zdravniku predložiti tudi pri zdravniških pregledih. Osebna kartica zdravil je lahko koristen pripomoček tudi za svojce, ki sodelujejo pri zdravljenju z zdravili.
Farmakoterapijski pregled
Farmakoterapijski pregled izvajajo magistri farmacije specialisti v okviru programa farmacevtskega svetovanja. Namenjen je predvsem bolnikom s polifarmakoterapijo (5 in več različnih učinkovin) in bolnikom, pri katerih so zdravstvene težave lahko posledica zdravljenja z zdravili. Bolnika napoti na pregled izbrani osebni zdravnik. Farmakoterapijski pregled temelji na prepoznavanju težav, povezanih z zdravili, ter ukrepih in priporočilih zdravniku z namenom njihovega preprečevanja in razreševanja. Pri tem gre za obravnavo dejanskih in potencialnih težav pacienta z zdravili s stališča učinkovitosti in varnosti.
Medsebojna zamenljivost zdravil in pomanjkanje
Generična in inovativna zdravila
Osnova za medsebojno zamenljivost zdravil temelji na konceptu bistvene podobnosti inovativnih in generičnih zdravil. Zdravilo je snov, ki se v primerni farmacevtski obliki, določenem odmerku in časovnih presledkih uporablja za zdravljenje, preprečevanje ali prepoznavanje bolezni.
Generično zdravilo je zdravilo, ki ima enako kakovostno in količinsko sestavo, učinkovine in farmacevtsko obliko kakor referenčno zdravilo in katerega bioekvivalenca z referenčnim izdelkom je dokazana z ustreznimi študijami biološke uporabnosti. Različne soli, estri, etri, izomeri, zmesi izomerov, kompleksi ali derivati učinkovine se obravnavajo kot enaka učinkovina, razen če se pomembno razlikujejo glede varnosti, učinkovitosti ali obojega. Različne peroralne oblike s takojšnjim sproščanjem se obravnavajo kot enake farmacevtske oblike. Študij biološke uporabnosti ni treba predložiti, kadar tako določajo ustrezna navodila, pripravljena v skladu z znanstveno tehničnimi dognanji.
Ker bistveno podobnost generičnega in inovativnega zdravila potrdi ustrezen državni organ in jih s sklepom uvrsti v seznam medsebojno zamenljivih zdravil, lahko prepisovalec (zdravnik) in izdajatelj (farmacevt) zdravili medsebojno zamenjata z namenom, da dosežeta optimalni klinični, humanistični in ekonomski izid. Na osnovi študij je namreč mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, da sta učinkovitost in varnost inovativnih in generičnih zdravil enaki. Zato ni pomembno, s katerim od bistveno podobnih zdravil začnemo zdravljenje. Pomembneje je, da v primeru, da pride do zamenjave, le-ta vključuje tako zdravnika kot tudi lekarniškega farmacevta, bolnik kot končni uporabnik pa je deležen strokovne razlage o umestnosti opravljene zamenjave.
Prvega novembra 2005 je stopil v veljavo nov sistem predpisovanja zdravil. Uvedene so bile tako imenovane skupine medsebojno zamenljivih zdravil, kar pomeni, da zdravniki po novem ne predpisujejo originalnih zdravil kot nekaj samoumevnega, ampak so zdravila prvega izbora generična zdravila. Urad RS za zdravila, ki je pripravil novi sistem, je za vse skupine zdravil postavil referenčno ceno oziroma najvišjo priznano vrednost, ki jo krijeta obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Pomanjkanje zdravil in rešitve
Pomanjkanje zdravil je vedno bolj pogosto. Alergiki, ki jim zdravniki predpisujejo zdravilo Claritine na recept, lahko zaradi motenj v preskrbi do tega zdravila pridejo samo samoplačniško, a v škatli, ki je na voljo brez recepta, je 20 tablet manj. Prav tako je pošlo zdravilo Flonidan, ki vsebuje enako učinkovino kot Claritine. Tako pacientu ne preostane nič drugega, kot da se vrne k zdravniku po nov recept ali pa se odloči za nakup manjše škatlice.
Tablete Claritine 10 mg (30 tablet), ki jih izdajajo na zdravniški recept, že od začetka maja niso bile na voljo, saj jih Bayer - imetnik dovoljenja za promet - ni uspel zagotoviti. Tudi nadomestno zdravilo Flonidan, ki se prav tako izdaja na recept in vsebuje enako učinkovino loratadin, je pošlo zaradi motnje v preskrbi. Na JAZMP poudarjajo, da so na recept sicer na voljo še številna druga zdravila za lajšanje alergij, ki pa vsebujejo druge učinkovine z zelo podobnim delovanjem, npr. desloratadin ali feksofenadin.
Vlada je sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili. Temeljni namen zakona je začasno urediti problematiko nabave zdravil po postopkih javnega naročanja in odpraviti problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov. Predlog novega zakona namreč uvaja izjemo od javnega naročanja za javna naročila zdravil, ki se štejejo kot zdravila na trgu v Sloveniji in jih oddajajo javni lekarniški zavodi. Hkrati je namen predloga zakona zagotoviti, da se pri izbiri dobaviteljev zdravil spoštujejo določena temeljna načela ter da se zagotavlja transparentnost nakupa zdravil.
Lekarniška zbornica Slovenije (LZS)
Lekarniška zbornica Slovenije je bila ustanovljena 11. 11. na podlagi Zakona o lekarniški dejavnosti za učinkovito lekarniško dejavnost in za zagotavljanje njene strokovnosti ter za izpolnjevanje drugih skupnih nalog. V zbornico je včlanjenih 137 obveznih članov (stanje na dan 31. 12.). Člani zbornice se lahko za posamezna interesna področja organizirajo v sekcije. Naloge zbornice so določene z Zakonom o lekarniški dejavnosti, Statutom zbornice ter sklepi skupščine in izvršnega odbora zbornice.
Financiranje zbornice
Zbornica se financira iz prispevkov članov (članarina), državnega proračuna, daril in volil ter iz drugih virov. Članarina se določi na osnovi sklepa o članarini, ki ga sprejme Skupščina Lekarniške zbornice Slovenije in sicer glede na predvidene stroške ter predvidene druge vire financiranja. Prispevek posamezne članice je odvisen od obsega storitev z ZZZS in števila lekarniških enot ter števila zaposlenih strokovnih farmacevtskih delavcev. Proračunska sredstva so namenjena za izvajanje nalog, ki jih zbornica izvaja na podlagi javnega pooblastila. Pomemben del prihodkov Lekarniške zbornice Slovenije so udeležnine za različne oblike izobraževanja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira zbornica. Pri tem se cene za zaposlene pri članicah Lekarniške zbornice ne oblikujejo tržno, pač pa tako, da se pokrijejo stroški organizacije posameznega izobraževanja.
Organizacija lekarniške dejavnosti v Sloveniji
Lekarniška dejavnost na primarni ravni se izvaja v lekarnah in podružnicah lekarn, v manjšem obsegu pa tudi s priročno zalogo zdravil. Lekarniška dejavnost na terciarni in sekundarni ravni se izvaja v bolnišnični lekarni.
- Lekarna: Je organizacijska enota javnega lekarniškega zavoda ali koncesionarja. V okviru lekarne se izvaja preskrba prebivalstva, zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja. Javni lekarniški zavod ustanovi občina ali več sosednjih občin skupaj po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva.
- Podružnica lekarne: Deluje praviloma v manjšem obsegu kot lekarna, vendar najmanj v obsegu, ki zagotavlja preskrbo prebivalstva z gotovimi zdravili. Podružnica lekarne lahko deluje samo pod strokovnim nadzorom lekarne, ki jo je organizirala (lekarna javnega lekarniškega zavoda ali koncesionarja), za njeno poslovanje pa je odgovoren vodja lekarne, ki je podružnico organizirala. Za poslovanje podružnice lekarne mora občina, na območju katere se podružnica lekarne organizira, izdati dovoljenje, na podlagi predhodnega mnenja LZS in soglasja Ministrstva za zdravje.
- Priročna zaloga zdravil: Če v kraju, kjer je organizirana zdravstvena služba, ni lekarne ali njene podružnice, lahko lekarna pri zdravniku v tem kraju organizira priročno zalogo zdravil.
- Bolnišnična lekarna: Organizira jo izvajalec zdravstvene dejavnosti na sekundarni ali terciarni ravni (bolnišnica) kot samostojno organizacijsko enoto bolnišnice za preskrbo z zdravili, medicinskimi pripomočki in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ki se uporabljajo za zdravljenje in nego pacientov, ki se zdravijo v bolnišnici oziroma pod nadzorom zdravnika bolnišnice in ob odpustu iz bolnišnice v okviru brezšivne skrbi.
Izvajalec lekarniške dejavnosti lahko izdeluje galenska zdravila in izvaja kontrolo kakovosti v galenskem laboratoriju izdelanih galenskih zdravil ter nadzor nad kakovostjo teh zdravil.
Razprava o plačah in obremenjenosti farmacevtov
V zadnjih tednih se je v javnosti znova pojavila razprava o plačah in obremenjenosti farmacevtov. Medtem ko nekateri mediji objavljajo članke, ki trdijo, da plače v lekarnah niso tako nizke in da zaposleni niso preobremenjeni, Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) opozarja na sistemske težave.
Trditve in analiza plač
Spletni medij Finance je objavil članek z naslovom »So plače v lekarnah res nizke in zaposleni preobremenjeni?«, v katerem je navedel, da je povprečna izplačana plača farmacevta I v Lekarni Ljubljana novembra lani znašala 4.463 evrov bruto, decembra pa 6.210 evrov zaradi dodatka za prodajo na trgu. Po njihovi analizi naj bi bile izplačane povprečne plače farmacevtov (magistrov farmacije) in farmacevtskih tehnikov v lekarnah precej visoke in naraščajoče. Navedli so tudi, da je Slovenija po številu farmacevtov na lekarno na visokem petem mestu med 30 evropskimi državami.
Lekarniška zbornica poudarja, da je uporaba podatka o številu farmacevtov na lekarno (3,88) neprimerna za pravično primerjavo obremenitve med državami zaradi bistveno drugačne organizacije lekarniške dejavnosti. V številnih državah imajo lekarne drugačen pravni in organizacijski status, pogosto jih upravljajo posamezni farmacevti kot lastniki, v drugih pa prevladujejo velike verige z več zaposlenimi.
Zbornica navaja, da je osnovna plača magistra farmacije decembra 2024 v povprečju znašala 2.786 evrov bruto, januarja 2025 pa 2.895 evrov bruto. Članek v Financah je izpostavil, da je povprečna izplačana plača farmacevta na različnih delovnih mestih v javnih lekarnah, bolnišnicah in drugih javnih zavodih decembra lani znašala 3.786 evrov bruto, kar je tisoč evrov več oziroma 36 odstotkov več od povprečne osnovne plače. Opozorjeno je bilo, da so izplačane plače farmacevtov za sedem odstotkov višje kot pred letom dni in za 38 odstotkov višje kot decembra 2019.
Lekarniška zbornica odgovarja, da je rast plač znotraj celotnega javnega sistema posledica odprave dolgoletnih plačnih nesorazmerij in visoke inflacije. Navedba, da so se izplačane plače farmacevtov v petih letih povečale za 38 %, ne pomeni, da so te plače posebno visoke ali da je njihova rast izstopajoča. Po podatkih Statističnega urada RS se je povprečna bruto plača v Sloveniji v istem obdobju (december 2019 - december 2024) povečala za več kot 51 %, kar pomeni, da so plače farmacevtov relativno nazadovale. Del dodatkov ni zagotovljen sistemsko, temveč pogojen s presežkom iz tržne dejavnosti, kar potrjuje opozorila o preobremenjenosti in prenizki osnovni plači.
Dodatek iz naslova prodaje na trgu je podvržen tržnim nihanjem, zakonodaji in internim pravilom javnih lekarniških zavodov. Farmacevti kot strokovni delavci opravljajo delo v izmenah, v neenakomerno razporejenem delovnem času, v nočnih dežurstvih ter ob dela prostih dnevih. Opravljajo tudi pedagoško delo (mentorstvo dijakom, študentom in pripravnikom), za kar so sindikati že davno izborili dodatke k plačam. Uporaba Lekarne Ljubljana kot primera višine plače je neprimerna kot splošen argument za razmere v lekarništvu, saj ima glavno mesto najvišji standard in prihodke iz tržne dejavnosti, kar vpliva na višje dodatke k plačam. Delovna mesta »farmacevt I« so praviloma zasedena s farmacevti z dolgoletnimi izkušnjami in številnimi napredovanji.
Predlogi Lekarniške zbornice in odziv ZZZS
Lekarniška zbornica Slovenije je ministrstvu za zdravje in ZZZS predlagala določitev normativa receptov na magistra farmacije v lekarni. Po njihovih podatkih naj bi zdaj en magister farmacije obdelal 19 tisoč receptov na leto, LZS pa predlaga normativ 13.250, kar bi bilo znižanje za 30 odstotkov. Predlagajo tudi »ovrednotenje« vseh storitev v lekarnah, kot so svetovanje po telefonu, pomoč pacientom brez recepta, iskanje terapevtskih alternativ ob pomanjkanju zdravil in reševanje zapletenih primerov uporabe zdravil. Namen sprejetja takega normativa je izboljšanje zdravstvene obravnave in opravljanja širše javne službe z omogočanjem zaposlitve dodatnega kadra.
ZZZS ugotavlja, da kadra primanjkuje na številnih področjih zdravstva, in meni, da je v lekarnah treba »zaradi omejenega trga dela začeti iskati tudi alternativne rešitve, kot je prenos kompetenc, v konkretnem primeru na farmacevtske tehnike, ali uvajanje mobilnih lekarn v manjših krajih, ter začeti uvajanje robotske izdaje zdravil oziroma elektronsko izdajo zdravil na daljavo«. ZZZS ima sicer odprta pogajanja z Lekarniško zbornico Slovenije glede cen lekarniških storitev, kar vključuje tudi normativ, vendar menijo, da samo z ukrepom, ki ga predlaga LZS, problematike ne bodo rešili.
Odziv Lekarniške zbornice na predloge ZZZS
Lekarniška zbornica Slovenije je kritična do predlogov ZZZS, kot so prenos kompetenc na farmacevtske tehnike, mobilne lekarne, robotska izdaja in izdaja zdravil na daljavo. Opozarjajo, da takšni ukrepi niso dokazano finančno učinkoviti in so lahko škodljivi za zdravje pacienta, saj bi pomenili popolno razvrednotenje poklica lekarniškega farmacevta.
Glede prenosa kompetenc na farmacevtske tehnike LZS poudarja, da bi to moralo nujno pomeniti dvig plač farmacevtskih tehnikov, kar ni smiselno, če je cilj ZZZS znižati stroške. Poleg tega obstajajo dobri strokovni razlogi, zakaj so delovne naloge in s tem kompetence magistrov farmacije in farmacevtskih tehnikov ločene. Odgovornost pri izdaji zdravil na recept je deljena med zdravnikom in magistrom farmacije, ki je ustrezno izobražen in usposobljen, da to odgovornost nosi. Pričakovanje, da nekdo s srednješolsko izobrazbo deli odgovornost magistra farmacije, je skrajno zaskrbljujoče z vidika stroke in varnosti pacienta.
Predlogi, kot je izdaja zdravil »na daljavo« ali preko spleta, bi okrnili zmožnost svetovanja ob izdaji zdravil, kar bi zmanjšalo varnost uporabe zdravil. Do 10 % hospitalizacij je povzročenih zaradi težav, povezanih z zdravili, in ena od glavnih nalog farmacevta je svetovanje o pravilni in varni uporabi zdravil. Poleg tega bi se pri izdaji na daljavo moral vzpostaviti nov sistem distribucije zdravil, ki trenutno ne obstaja in ne zagotavlja nadzora pogojev med transportom, kar bi lahko vodilo v poslabšanje kakovosti prejetih zdravil.
Glede predloga »mobilnih lekarn« LZS prav tako ni jasno, kako bi to razbremenilo farmacevte, saj bi v praksi to pomenilo le večje obremenitve in zapletlo že tako obsežen sistem.
Pravilna uporaba in shranjevanje zdravil
Nasveti za jemanje zdravil
Vedno si zapomnite ime zdravila in medicinskih pripomočkov. Upoštevajte način uporabe zdravila (med jedjo, zaužijte celo tableto, …). Splošno pravilo je, da trdne oblike zdravil (tablete, obložene tablete, kapsule), ki so namenjene predhodnemu raztapljanju, zaužijemo s tekočino, praviloma vodo. Nikoli ne spreminjajte odmerkov zdravila brez posveta z zdravnikom. Nikoli ne zaužijte zdravila, ki je predpisano drugi osebi, tudi če imate enake simptome.
Shranjevanje zdravil
Če zdravila preložite v posebne dozirne škatlice za zdravila, shranite navodila za uporabo. Vsa zdravila shranjujte na mestu, ki ni dosegljivo otrokom. Zdravila praviloma shranjujemo pri temperaturi do 25 °C, na suhem in v temnem prostoru. Bodite pozorni na posebej označen režim shranjevanja na zunanji ovojnini nekaterih zdravil.
Odstranjevanje neuporabljenih zdravil
Neuporabljena zdravila ali zdravila s pretečenim rokom uporabnosti odvrzite v za to posebej namenjene zbiralnike komunalnih odpadkov. Kje jih najdete, vam povedo v regionalnem komunalnem podjetju.
Pritožbe na strokovno ravnanje
Znotraj Lekarniške zbornice Slovenije ima vsak obiskovalec lekarn, ki želi podati pritožbo, ki se nanaša na strokovno ravnanje v posamezni lekarni, možnost, da poda svojo pritožbo na razsodišče Zbornice, kjer tožilka sproži postopek preiskave.
tags: #samoplacniski #recept #lekarniska #zbornica