Solata Salanova je izjemno priljubljena vrtnina, ki s svojo enostavno pridelavo in bogato vsebnostjo vitaminov ter mineralov postaja železni repertoar vsakega vrta. Poznamo veliko različnih tipov Salanove, ki se razlikujejo po obliki in barvi listov, pa tudi po odpornosti na bolezni in škodljivce.
Značilnosti solate Salanova
Sorta Salanova® je vzgojena tako, da se glava z enim samim rezom skozi osnovo razdeli na številne liste enake velikosti. To omogoča takojšnjo, apetitno postrežbo. Poševno pokončno rastoči listi niso na tleh, kar zmanjšuje tveganje propadanja. Salanova s temno rjavo-rdečimi listi določa kontrastne poudarke v skledi in na krožniku.
Obstajajo tudi kodrolistne sorte Salanova, kot sta Haflex in Exographie. Ti originalni sorti Salanova riccia imata enako dobro prebavljivost in okus kot Salanova, vendar s hrustljavimi listi. Primerni sta za obiranje z glave, kot rezani ali kot listni solati, saj se listi ločijo z enim samim rezom. Rastlina je trpežna, dobro se prilagaja različnim tlom in je odporna na predcvetenje. Zaradi naravne odpornosti na bremijo in rdeče solatne listne uši sta primerni za ekološko gojenje.
Sajenje in gojenje
Izbira in priprava semen
Za setev solate je ključnega pomena uporaba svežega semena, ki ni starejše kot eno leto. Kaljenje pospešimo z rmanovim čajem. Pri kaljenju solata ne mara visokih temperatur, zato je priporočljivo senčenje.
Čas in način setve
- Solato lahko sejemo na stalno mesto že pri 2 do 3°C ali pa pripravimo sadike z ali brez koreninske grude.
- Vedno sejemo v vrsto. Razmaki med rastlinami in vrstami so odvisni od posamezne sorte.
- Za spomladanske in jesenske krhkolistne sorte priporočamo vsaj 40 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. Pri mehkolistnih sortah je lahko razmak 5 cm manjši. Splošna sadilna razdalja za krhkolistne solate je okrog 40 cm med vrstami in približno 30 cm v vrsti. Mehkolistne solate lahko sadite nekoliko bolj skupaj.
- Na prostem sejemo od marca do septembra, v skladu z navodili za posamezno sorto.
- Za setve zgodaj pomladi so najprimernejše krhkolistne sorte 'Braziljanka', 'Bistra', 'Posavka' in 'Ljubljanska ledenka'. Krhkolistne sorte za poletno vročino so 'Leda', 'Ljubljanska ledenka', 'Unicum', 'Ameriška rjavka' in 'Dalmatinska ledenka'.
- Prezimne sorte so: 'Vegorka', 'Posavka' in 'Bistra' (krhkolistne), ter 'Zimska rjavka' in 'Nansen' (mehkolistne).
- Že v sredini marca lahko v vrste sejete solato berivko, ki jo na prosto sejete od konca marca naprej. Berivko namenimo rezanju mladih listov ali celih rastlin. Ob pregosti setvi posevek redčite in prepulite.
- Ob ugodnih vremenskih razmerah lahko že v začetku marca sadite krhkolistno solato, uspešni boste tudi z zgodnjimi pomladanskimi setvami. Krhkolisto solato na prosto sejte do konca aprila.
- Možna je tudi setev v tople grede, ki se lahko opravi že januarja, če to dopušča vreme.
Optimalni pogoji in nega
Kako vzgojiti NAJBOLJŠO SOLATO V SVOJEM ŽIVLJENJU s 5 PREPROSTIMI NASVETI!
Solata potrebuje vedno vlažna tla. Z zalivanjem začnemo, ko je vrhnjih 5 cm tal suhih. Pomembno je, da so tla rahla. Solata ne potrebuje posebno močnega gnojenja, je pa zelo hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje. Gredice, kjer gojite solato, gnojite s kompostom ali drugim organskim gnojilom pol manj kot paradižnik ali papriko. Če solate ne gnojite preveč in ohranjate primerne medvrstne razdalje, ne bo težav z boleznimi.
Kolobarjenje
Solato v vrt sejemo za česnom in čebulčkom. Pred solato sejemo tudi bob in vrtni grah. Ko je zemlja tudi ponoči ogreta na 5 °C, lahko sejemo solato. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni na meteo.si - Temperature in stanje tal.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Salanova solata je odporna na muhasto plesen in koreninske uši. Zraste hitro, zato ima ob primerni razdalji med rastlinami in zmernem gnojenju manj škodljivcev. Ob nakupu sadik bodite pozorni na solatno plesen, ki včasih napade že sadike. Za solato so bolj problematične strune, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Strune lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejete tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun.
Žetev in shranjevanje
Solato režemo sproti, po možnosti popoldne, ko vsebuje najmanj nitratov. Žetev je mogoča od maja do oktobra. Za čiščenje ne uporabljamo kovinskih nožev, ker kemična reakcija ob dotiku zmanjšuje količino vitaminov. V hladilniku hranimo solato neoprano in suho.
Hranilna vrednost in uporaba
Solata Salanova je cenjena zaradi svežih listov in bogate vsebnosti vitaminov, mineralov in vlaknin. Več hranilnih snovi vsebujejo temnolistne solate in manj gnojene rastline, manj pa rastline iz rastlinjakov, solata berivka in obeljeni deli v glavnatih sortah. Uporabimo jo lahko kot prilogo, v solatah ali za okrasitev jedi.