Plastika je postala nepogrešljiv del našega vsakdana, prisotna tako v otroških igračah, ki posnemajo hrano, kot tudi v embalaži za sveže sadje in zelenjavo. Medtem ko so igrače iz plastike, ki predstavljajo različna živila, zasnovane za spodbujanje ustvarjalne igre in učenja, pa embalaža za živila, zlasti tista za enkratno uporabo, predstavlja resen okoljski problem.
Plastične igrače s sadjem in zelenjavo
Na trgu so na voljo izjemni seti, ki vsebujejo 120 kosov plastike, ki predstavljajo različno sadje, zelenjavo, meso, sokove, sladoled, omake, konzerve, juhe, čips, piškote, palačinke in še več. Vse igrače so izdelane iz varne in trajne plastike ter kartona. Ta zabavni set navdušuje mlade kuharje, saj spodbuja ustvarjalno igranje in učenje imen različnih živil. Združljiv je z igralnimi kuhinjami, stojnicami in trgovinami ter je primeren za otroke od 3. leta dalje. S pomočjo takšnih igrač se otroci naučijo prepoznavati in poimenovati priljubljeno sadje. Dimenzije embalaže: 36 × 9 x 31 cm.
Plastika v embalaži za sadje in zelenjavo
Problematika plastičnih vrečk za enkratno uporabo
Plastične vrečke za enkratno uporabo so še vedno najbolj razširjena izbira v trgovinah na oddelku s svežim sadjem in zelenjavo. Običajno so izdelane iz polietilena z nizko gostoto (LDPE) in so zasnovane zgolj za enkratno uporabo.
Okoljski in zdravstveni vplivi
Plastične vrečke močno onesnažujejo naravo, največ škode povzročijo v morjih. Plastika se razgrajuje več stoletij, pri tem pa nastaja mikroplastika, ki je že vsepovsod. Morske živali jo nehote zaužijejo, nato pa jo preko njih zaužijemo tudi ljudje. Mikroplastika negativno vpliva na zdravje, čeprav je njen vpliv trenutno pod drobnogledom znanosti.
Pakirano sadje in zelenjava
Popis pakiranega sadja in zelenjave v slovenskih prodajalnah kaže, da je daleč največ na trgovskih policah pakiranega korenja, sledi paradižnik, ki je v več kot polovici primerov na voljo zgolj pakiran, najpogosteje v plastični embalaži. Najlažje se embalaži izognemo pri nakupu kumar, saj kar pri petih trgovcih ponujajo zgolj nepakirane.
Rezultati raziskave o embalaži
Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) je v poletnih mesecih pri devetih najpomembnejših trgovcih v 31 trgovinah po Sloveniji preveril, koliko paradižnikov, paprik, kumar, korenja in jabolk je pakiranih. Raziskavo je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
- Pri večjih trgovcih je več kot polovica pridelkov pakirana, tako uvoženih kot slovenskih, kar kaže na ogromno prostora za izboljšave.
- Nepakirana zelenjava je okolju veliko prijaznejša in v večini primerov tudi cenejša.
- Čeprav lahko v večjih marketih sami izberemo količino izdelkov in jih položimo v lastno embalažo, je izbira pakiranega sadja in zelenjave, ki je zapakirana v vsaj en sloj embalaže, še vedno zelo velika.
Najpogosteje je pakirano korenje, nakupu brez embalaže se je težko izogniti tudi pri paradižniku. Bolje je pri kumarah in jabolkih, a tudi tu so rezultati pokazali, da so večkrat po nepotrebnem v plastični foliji.
Cenovne razlike med pakiranim in nepakiranim
Nepakiran paradižnik je na splošno cenejši, čeprav je prava primerjava težja, ker so manjše sorte običajno pakirane. Pakiran češnjev paradižnik je lahko celo do dvakrat dražji od nepakiranega. Tudi paprika in kumare so cenejše nepakirane, pri paprikah lahko z izbiro nepakirane prihranite do dva evra na kilogram. Kilogram nepakiranega korenja je le za nekaj centov ugodnejši od pakiranega. Pri jabolkih je trend obraten, saj je cenejša izbira dvokilogramsko pakiranje jabolk v vrečah.
Lokalni izdelki in embalaža
Na MIPOR so preverili tudi delež slovenskih jabolk, kumar, paprike, korenja in paradižnika. Stopnja samooskrbe s temi pridelki je v Sloveniji precej nizka, saj pridelamo le dobro tretjino. Zato ne preseneča, da je na policah veliko uvoženega sadja in zelenjave, največkrat iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav. Na policah pa se najdejo tudi pridelki iz bolj oddaljenih krajev, kot so jabolka pink lady iz Argentine oziroma Čila ali paprike in korenje iz Maroka oziroma Izraela.
Plastika "za s seboj" in njen vpliv
V Evropi vsako leto nastane 25,8 milijona ton plastičnih odpadkov, od katerih jih manj kot 30 % ločeno zberemo za predelavo. Še vedno približno 31 % odpadkov pristane na odlagališčih, 39 % v sežigalnicah, neprešteti pa neposredno v naravi. Po ocenah Ellen MacArthur Foundation je kar 95 % vrednosti embalaže izgubljene po kratki ali enkratni uporabi, kar letno znese okoli 72 milijard evrov. Plastična embalaža predstavlja kar 59 % vseh plastičnih odpadkov. Proizvodnja plastike in sežiganje plastičnih odpadkov po svetu prispevata okoli 400 milijonov ton CO2 letno.
Kako se svet duši s plastiko | Dokumentarni film DW
V 28 članicah EU letno porabimo kar 46 milijard plastenk, 16 milijard lončkov za kavo in 2,5 milijarde kosov embalaže za prevzem ali dostavo pripravljene hrane. Hrana in pijača "za s seboj" sta postali navada, ki ima velike posledice za okolje.
Alternativne rešitve in nasveti za potrošnike
Prehranska industrija danes uporablja veliko plastike, da zadosti povpraševanju po priročnih svežih izdelkih z dolgim rokom trajanja. Vendar pa se zamisel o svežem sadju in zelenjavi kot naravnih in zdravih izdelkih ne ujema z nepotrebno embalažo. Sadje in zelenjava se povsem dobro počutita v svoji naravni "embalaži", saj sta v njej dobro zaščitena. Vsakršna dodatna embalaža je odveč, tudi "okolju prijazna" razgradljiva embalaža, ki bo sicer sčasoma razpadla, a za njeno izdelavo so že porabili precej virov, ki bi jih lahko uporabili koristneje.
Izogibanje pakiranemu sadju in zelenjavi
Potrošniki lahko s svojo izbiro sporočijo svoj odnos do odvečne embalaže. Zveza potrošnikov Slovenije zato poziva potrošnike, naj se izognejo nakupu pakiranega sadja in zelenjave. Namesto tega naj uporabijo vrečko za večkratno uporabo ali pridelke preprosto zložijo v voziček ali nakupovalno košaro ter jih pred uporabo doma operejo. S tem se bodo izognili odvečni embalaži, ki vpliva na okolje in v gospodinjstvu ustvarja dodatne stroške. Z nakupom nepakiranega sadja in zelenjave se bodo tudi lažje izognili zavrženi hrani, saj bodo kupili točno toliko, kolikor potrebujejo.
Pazljivo z biorazgradljivimi vrečkami
Društvo Ekologi brez meja je v projektu "Plastika naša vsakdanja" razbijalo mite o plastiki. Eden izmed največjih mitov je ta, da je embalaža iz biorazgradljive plastike neškodljiva, ker se razgradi. Biorazgradljiva plastika se od običajne plastike razlikuje po materialih, iz katerih je izdelana, in dodatkih, ki poskrbijo, da jo bakterije lažje razkrojijo. Sama od sebe se ne razgradi, zato ima v času uporabe in ob koncu življenjskega cikla podoben okoljski odtis kot navadna plastika. Biorazgradljiva plastika tudi ni primerna za kompostiranje doma, saj se razgradi samo v točno določenih pogojih industrijskega kompostiranja, pri tem pa se lahko sproščajo tudi nevarne primesi, ki so dodane plastiki v procesu proizvodnje. Nekateri izdelki, ki so označeni kot izdelki iz biorazgradljive plastike, so v resnici iz mešanice fosilnih goriv in rastlinskih materialov. Vrečke, ki so primerne za odlaganje na domač kompost, imajo na embalaži oznako "OK compost HOME".
Izbira vrečk za večkratno uporabo
Pri izbiri vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo so pomembne lastnosti, kot so možnost pranja na 60°C (zaradi večkratne uporabe in neposrednega stika vrečke s sadjem/zelenjavo), ter ponovno recikliranje, ko je odslužena. Zato je priporočljivo izbirati naravne materiale (biorazgradljive tekstile) ali take, ki omogočajo recikliranje. Najbolj primeren je material, ki ga je mogoče oprati in skozi katerega prodajalka takoj vidi vsebino.
- Vrečka iz recikliranega blaga: Izdelana iz dobro pralnega blaga.
- Vrečka iz recikliranega poliestra: Praktična, saj ima običajno prostor za dve etiketi s ceno. Pere se lahko na 60 stopinj, vendar čim manjkrat, ker se pri pranju poliestra v vodo izloča mikroplastika. Ko je vrečka odslužena, jo je treba odvreči izključno v rumen zabojnik za embalažo.
- Bombažna mrežasta vrečka: Zelo praktična.
Da postane uporaba vrečke za sadje in zelenjavo za večkratno uporabo navada, je pomembno, da jo shranite tako, da je vedno pri roki, na primer v torbici.
Nakup sezonskega in lokalnega sadja in zelenjave
Kupujte sezonsko in lokalno, najbolje neposredno pri kmetu v okolici. Lokalni pridelki zaradi krajših transportnih poti manj vplivajo na okolje. Pri nakupu nepakiranega sadja in zelenjave lahko prihranite, saj je običajno ugodnejše kot pakirano.