Gojenje lastnih sadik zelenjave je temelj samooskrbe v vsakem vrtu in omogoča zgodnejši pridelek. Namesto direktne setve na prosto, ki zahteva ogreta tla, vzgoja sadik skrajša čas pridelave in zagotavlja zgodnejše uživanje plodov.
Za uspešno vzgojo močnih in zdravih sadik je ključno upoštevati nekaj osnovnih pravil, vključno s pravilno izbiro semen, substrata, posodic, zagotavljanjem optimalne temperature in svetlobe ter zračenjem. Posebno pozornost je treba nameniti tudi utrjevanju sadik pred presajanjem na prosto, da se prepreči temperaturni šok.
Splošna načela vzgoje sadik kapusnic
Kapusnice, med katere spadata zelje in brokoli, so znane po tem, da so včasih muhaste, še posebej pri vzgoji cvetov. Za dobro rast in razvoj cvetov, ki so užitni del rastline, potrebujejo dokaj nizke temperature in obilo vlage.
Čas setve
V osrednji Sloveniji se s setvijo zgodnjih sort brokolija in cvetače že kar mudi v začetku marca. Da se izognemo vročini v fazi rasti in oblikovanja cvetov, ko je tudi vlage premalo, ju sejemo v zaprte prostore že od januarja pa do začetka marca, ko še ujamemo zadnji vlak. Za brokoli se setev za lastne sadike opravi do konca marca, saj so aprilske setve lahko že prepozne. Za zgodnje zelje, ki bo pripravljeno v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej.
Sadike za jesenski pridelek brokolija in zelja sejemo v maju. Vzgoja sadik v maju je lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse poteka zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku.
Priprava semen in setev
Za setev uporabimo setvene pladnje ali večje lončke. Semena narahlo potisnemo v vlažen substrat, toliko da so z njim prekrita (približno 0,5 cm debelo) in posujemo s suhim substratom. Pazimo, da je med semeni vsaj 1 cm razmika, da rastline ne rastejo pregosto.
Optimalni pogoji za kalitev
Za dober vznik semena potrebujejo okoli 18-22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. V tej fazi svetloba ni potrebna, zato lahko posodice postavimo kamorkoli v bližino izvora toplote (blizu peči, radiatorjev, tudi na tla, če imate talno gretje), ne glede na temo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Seme bo ob taki temperaturi vzklilo v sedmih do desetih dneh.
Pikiranje sadik
Mlade rastline bodo razvile boljši koreninski sistem, če jih bomo čez nekaj časa presadili (pikirali) vsako v svoj lonček. Rastline so godne za pikiranje, ko razvijejo dva do tri liste (ali lepo razvite "srčaste" klične liste), kar je ponavadi v roku 7 do 10 dni od setve. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.
Lončki za pikiranje naj bodo premera 6 do 8 cm. Rastline previdno izlončimo tako, da prekucnemo setveno posodico in z rokami razrahljamo koreninsko grudo. Vsako rastlino posebej posadimo v svoj lonček, globoko vse do prvih listov (ali kličnih listov, če so se rastline "pretegnile"). Previdno zalijemo in postavimo na svetlo okensko polico. Sedaj je lahko prostor še za nekaj stopinj hladnejši, saj velja pravilo, da večja sadika potrebuje nižjo temperaturo.
Osvetljava in temperatura
Za zdrave in močne sadike je zelo pomembno zagotoviti primeren temperaturni režim in osvetlitev. Temperatura v prostoru naj z razvojem sadike postopoma pada. Če je temperatura previsoka in sadika slabo osvetljena, bo sadika vzdolžena oziroma "pretegnjena". Za kapusnice je idealna temperatura v fazi kalitve 18-22 °C. Kasneje, ko se razvijajo prvi pravi listi, jih je treba prenesti v nekoliko hladnejši prostor (okoli 15 °C, v rastlinjaku lahko tudi 10 °C), kjer počasi napredujejo do presajanja na prosto ali v rastlinjak. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C.
V domačih razmerah je optimalno temperaturo in osvetlitev pri krajšem dnevu težje dosegati. Če sadike "podivjajo", jim je treba zagotoviti nekoliko nižjo temperaturo in izboljšati osvetlitev.
Zračenje in zalivanje
Zračenje prostora, kjer vzgajamo sadike, je zelo pomembno, saj je zračna vlaga največji sovražnik vseh sadik. Rastlinjak v sončnem vremenu prezračimo, da ne bo prevroče. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, tako kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Zemlja mora biti enakomerno in zelo rahlo vlažna, nikoli mokra, zato je najbolje, da za zalivanje uporabljamo pršilko. Preveliko zalivanje lahko povzroči gnitje ali plesnenje, premalo pa sušenje in propad rastlin.
Utrjevanje sadik
Pred dokončnim sajenjem na prosto je treba sadike navaditi na zunanje razmere. To imenujemo utrjevanje sadik. Teden ali dva pred presajanjem na grede prenesemo sadike podnevi na prosto. Postavimo jih v zaveten prostor, kjer ni neposrednega sonca. Premočni sončni žarki bi mladim, nežnim rastlinam prej škodili kot koristili. Čas, ko so sadike zunaj, bomo vsak dan postopoma podaljševali. Zaradi temperaturnega šoka oziroma nihanja temperature dosti sadik propade, zato je postopno utrjevanje ključno.
Gojenje brokolija
Brokoli za presajanje na prosto je goden po enem mesecu, torej maja. Za razvoj vse do cvetov pa potrebuje še cele tri mesece, tako da pridelek pobiramo šele avgusta, kar je pogosto prepozno zaradi vročine in pomanjkanja vlage. Zato je zgodnje sejanje ključno.
Setev in sajenje
Za zgodnji brokoli, ki bo pripravljen v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. V primorskih krajih lahko z setvijo za sadike brokolija pričnemo že v januarju, sicer pa od februarja dalje. Brokoli presajamo v zaprte prostore do konca aprila. Kasneje ga lahko presajamo v senco višjih rastlin (npr. visokega fižola).
Sadike brokolija so godne za presajanje na grede, ko razvijejo 3 do 5 pravih listov, kar traja okoli 45 dni po setvi za prve setve. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredini aprila. Sadimo globoko ali v kupček vse do prvih pravih listov. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
Za jesenski pridelek sejemo semena za vzgojo sadik v maju. Sadike presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oziroma nekje v 30 dneh po setvi.
Lega in razdalja
Brokoli potrebuje sončno lego, uspeva pa tudi v delni senci. Posadimo ga na del vrta, kjer je samo dopoldansko sonce. Razdalja v vrsti in med vrstama naj bo 50 x 50 cm. Pri kolobarju pazimo, da brokolija na isto površino ne sadimo tri do pet let in se izogibamo sajenju drugih kapusnic in križnic.
Priprava tal in gnojenje
Zemlja naj bo bogata s hranili, rahla, dobro odcedna, z nevtralnim do rahlo alkalnim pH (6,5-7,5). V jamico dodamo dve do tri pesti komposta. Dobra preskrba z vodo je ključna, zlasti v sušnem obdobju. Dognojujemo 2-3 tedne po sajenju z dušikovim gnojilom (npr. koprivni čaj). Ko odrežemo glavno rožo, lahko za dognojevanje uporabimo kompost ali koprivno brozgo.
Če brokoli sadimo na zastirno folijo, je treba pod folijo zagotoviti kapljično namakanje. Redno namakanje z razpršilci poveča relativno zračno vlago, kar ugodno vpliva na rast.
V domačem vrtu poskrbite za organsko zastirko. V bolj kislih tleh se lahko razvije golšavost kapusnic, ki lahko povsem uniči posevek.
Dobri in slabi sosedje
Brokoli sadimo lahko za čebulnicami, stročnicami, solato, paradižnikom, krompirjem. Dobri sosedje brokolija so zelena, blitva, stročnice (fižol, grah, bob), solata, endivija. Če ga sadimo zgodaj spomladi, mu na gredici lahko sledijo stročji fižol, por ali rdeča pesa. Slaba soseda brokolija je zelje.
Škodljivci in bolezni
Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa jih napadejo mravlje. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah. Kasneje največ škode povzročijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi. Kapusova muha (Delia radicum brassicae) odlaga jajčeca na tla v bližini kapusnic, ličinke pa pojedo korenine. Zaščita pred njo je uporaba kartončkov z luknjo na sredini, ki delujejo kot talni "ovratnik" okoli rastline.
Vse vrste brokolija od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, čeprav ta nekoliko kazi podobo vrta. Rastline v mesecu maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Maska organski izboljševalec tal in zaščita pred talnimi škodljivci
Pobiranje in skladiščenje
Socvetja brokolija pobiramo, ko so dobro izoblikovana, vendar še ne cvetijo. Zrelejša socvetja prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, ko prehajajo v fazo cvetenja. Režemo jih zgodaj zjutraj, skupaj z mehkim steblom, ki je prav tako užitno. Shranimo jih na hladno v hladilnik, zavijemo v folijo, saj tako zavremo rumenenje rože. Užitni so tudi listi brokolija, ki jih uporabimo kot špinačo.
Spomladanski pridelek pobiramo konec maja, v juniju in juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Tako spomladanski kot tudi jesenski brokoli lahko po nabranem glavnem socvetju pustimo na gredi, saj bo iz stranskih poganjkov nad listnim steblom rastlina pognala več manjših glavic. Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
Gojenje zelja
Zelje spada v obširno skupino rastlin, ki jo imenujemo kapusnice, skupaj z ohrovti, cvetačo in brokolijem (Brassicaceae).
Sorte zelja
Poznamo bele in rdeče sorte zelja, z okroglimi ali koničastimi glavami. Dandanes delitev na zgodnje in pozne sorte ni več tako stroga, pomembno je vedeti, v koliko dneh po presajanju je sorta primerna za spravilo. Najzgodnejše sorte dozorijo že v petdesetih dneh, pozne pa potrebujejo tudi več kot devetdeset dni.
Avtohtone, tradicionalne in domače sorte zelja v Sloveniji so 'Kranjsko okroglo', 'Ljubljansko' in 'Varaždinsko', 'Emona'. Te sorte so pozne, zelo rodne in nezahtevne. Posebej za kisanje zelja smo navajeni na kislo zelje s tankimi, nežnimi in mehkimi rezinami, kar pa hibridi pogosto ne nudijo.
Čas setve in sajenja
Sorte s kratko rastno dobo posejemo že februarja v zaprte prostore. Konec marca, v začetku aprila jih presajamo na prosto. Setve teh sort lahko ponovimo še avgusta in jih na stalno mesto presajamo septembra, glave bodo godne za rezanje novembra. Zelje na gredah zdrži tudi nekaj stopinj pod ničlo. Aprila in maja posejemo na prosto sorte z daljšo rastno dobo, pridelek bomo pobirali jeseni.
Za setev in presajanje izberemo dan za list po luninem setvenem koledarju Marie Thun. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Za vzgojo zelja za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja.
Tla in lega
Zelje sadimo na sončne lege, lahko tudi v delno senčne. Za dobro rast in razvoj potrebuje rahla, rodovitna tla, bogata s hranili, z nevtralnim do rahlo alkalnim pH (6,5-7,5).
Upoštevajmo štiriletni kolobar: zelje posadimo na isto gredo spet šele peto leto. Prav tako pazimo, da na gredi vsaj štiri leta niso rasle sorodne kapusnice (brokoli, cvetača, koleraba, ohrovt), saj imajo podobne potrebe po hranilih in so dovzetne za enake škodljivce in bolezni, ki preživijo v tleh.
Sadike hitro rastočih sort zelja sadimo narazen od 30 do 40 cm, počasi rastočih pa od 40 do 50 cm. Za spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu.
Gnojenje
Zelje je velik porabnik hranil, predvsem dušika, zato potrebuje res dobro pognojena tla. Sadimo ga na tiste grede, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem ali kompostom. Leto pred njimi ali v istem letu ob njem naj rastejo na gredi stročnice, ki tla bogatijo z dušikom.
Ob sajenju v jamico dodamo še pest ali dve komposta. Kasneje v rastni dobi dognojujemo s tekočim gnojilom iz navadnega gabeza (bogato s kalijem) ali prevrelko iz kopriv (bogato z dušikom) pri poznih sortah v času oblikovanja glav. Gnojilo iz gabeza pripravimo tako, da 500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode, postavimo na toplo mesto in vsak dan premešamo. Ko rastlinski deli potonejo in se tekočina preneha peniti, precedimo in razredčimo z vodo v razmerju 1:10.
Nega
Zelje potrebuje veliko vlage, tudi zračne. Vroča poletja z daljšimi sušnimi obdobji slabo vplivajo na rast. Posebej pomembno je zalivanje z razpršenim curkom po rastlinah v času, ko zelje začne oblikovati glavice. Zalivamo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Zastirka okoli rastlin (travni odkos in slama) bo ohranjala vlago v tleh in preprečevala rast plevela. Naredimo jo takoj po sajenju.
Dobri in slabi sosedje
Dobri sosedi zelja so blitva, bob, buče, bučke, endivija, fižol, grah, hren, jajčevec, korenček, kumare, motovilec, por, rabarbara, rdeča pesa, sladki komarček, solata, špargelj, špinača, zelena. Slabe sosede so azijska listna zelenjava, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čebula, česen, črna redkev, jagode, kitajski kapus, kolerabica, krompir, listnati ohrovt, ohrovt, paprika, paradižnik, peteršilj, redkvica.
Dobro mu dene tudi bližina dišavnic in cvetlic: abrašice, boreča, drobnjaka, kamilic, kopra, krebuljice, kumine, majarona, mete, ognjiča, origana, ožepka, pelina, rožmarina, sivke, timijana, žajblja, žametnice. Priporoča se sajenje solate, graha (bogati tla z dušikom) in nekaj sadik stebelne zelene, ki s svojim močnim vonjem odganja kapusovega belina.
Bolezni in škodljivci
Zelje je lahko napadeno s škodljivci in boleznimi, vendar se jih lahko ubranimo z upoštevanjem kolobarja in kombiniranim sajenjem. Golšavost kapusnic je odraz prekislih tal in neupoštevanja kolobarja. Poleti zelje zaradi suše in vročine napada kapusova pepelasta plesen. Liste grizejo gosenice kapusovega belina, sok sesajo uši. Mlade sadike obgloda bramor ali napadejo mravlje. Bolhač povzroča majhne luknjice na listih, predvsem po presajanju. Zaščita je pokrivanje cele grede s kopreno spomladi, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Umetni barvni metulji odganjajo kapusovega belina.
Pobiranje in skladiščenje
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Odrasla rastlina zdrži temperature do -7 °C. Za sprotno uporabo odrežemo glavico z ostrim nožem med steblom in spodnjimi listi. Zgodnje zelje uporabimo čim bolj svežega. Jesenski pridelek zelja ne prezimi na vrtu, zato ga poberemo do prve zmrzali in skladiščimo. Svežo rastlino lahko shranimo do aprila tako, da jo izpulimo s koreninsko grudo, obesimo na glavo v hladno klet (okoli 5 °C) z višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje liste, ki niso oblikovali glavice.