Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Fižol je v naše kraje prišel kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo, zato lahko upravičeno rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Nizki fižol je vsestranska rastlina, ki hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole, in ne potrebuje opore.
Sajenje in priprava tal
Nizki fižol zraste okoli 0,5 m visoko. Za uspešno rast potrebuje toplejšo zemljo, zato s setvijo ne hitite. Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja, ko se tla segrejejo. Zrnatega sejemo do začetka avgusta. Ker fižol sejemo večkrat, ga imamo na razpolago skozi celo sezono.
Tehnični napotki za setev
- Globina: Semena posejemo okoli 2 cm globoko.
- Razdalja: Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm.
- Gredica: Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Priprava: Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in potlačimo z grabljami.
Nizki fižol lahko v celoti vzgojimo tudi iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru. Sadike so pripravljene že v 14 dneh po setvi. Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali čez noč dogrevamo.
Nega in oskrba med rastjo
Fižol potrebuje kar precej magnezija. Priporočljivo je, da tla okoli rastlin okopljemo, da jih prerahljamo, in dodamo tekoči magnezij oziroma magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem. Na dobro gnojenih vrtovih nizki fižol ne potrebuje dodatnega gnojenja, mineralnega dušika pa fižolu nikoli ne dodajamo, saj mu bolj škodi kot koristi.
Čeprav nizki fižol ne potrebuje opore, ga kadar bujno rodi podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo (vsaj 20 cm globoko).
Izzivi pri gojenju
- Vročina: Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, saj se cvetovi v suši ne morejo oploditi. Zalivanje situacijo ublaži, a fižolu za rast ustreza predvsem visoka zračna vlažnost.
- Škodljivci: Na mladih rastlinah se lahko pojavijo polži in bramorji. Kaleča semena lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar preprečimo s kopreno v mesecu maju. Na listih se lahko pojavijo črne uši, ki jih odpravimo z bio pripravki na osnovi naravnega piretrina.
- Bolezni: Najnevarnejša bolezen fižola je rja, ki se zelo hitro širi. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline sploh ne vzklijejo.
Pobiranje pridelka in shranjevanje
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti (od velikosti 8 cm naprej). Ob pobiranju rastlin ne trgamo, ampak stroke previdno odstranjujemo. Ko vzgajamo fižol za zrnje, pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Po spravilu rastlin ne pulimo, ampak jih porežemo, da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja predstavljajo bogat vir hranil za naslednje vrtnine.
| Način shranjevanja | Postopek |
|---|---|
| Sveži stroki | Na hladnem počakajo do teden dni. |
| Vlaganje | Klasično shranjevanje s kisom v kozarce. |
| Zamrzovanje | Primerno za mlada zrna; zamrznjena zrna ohranijo kaljivost za naslednjo sezono. |