Rumena koleraba v kulinariki in narečju

Rumena koleraba, znana tudi kot kavra ali kapus v nekaterih narečjih, je vsestranska zelenjava, ki se uporablja v različnih jedeh. Poleg tradicionalne uporabe v juhah, enolončnicah in kot šara, obstajajo še drugi zanimivi načini priprave, ki poudarjajo njen edinstven okus in teksturo.

Tematska fotografija rumene kolerabe

Priprava pečene rumene kolerabe

Eden izmed enostavnih, a okusnih načinov priprave je pečenje kolerabe. Najprej jo olupimo in narežemo na koščke velikosti približno 1,5 cm ali na rezine debele 5 mm. Skuhamo jo do mehkega v osoljeni vodi. Ko je kuhana, jo odcedimo in stresemo v pekač, v katerem se je pekla pečenka, da vpije sokove in arome mesa. Ta metoda ji doda bogat in slan okus.

Tradicionalna "kavra" - jed iz kolerabe in fižola

V nekaterih regijah se iz rumene kolerabe pripravlja jed, imenovana kavra. Ta tradicionalna jed je izjemno nasitna in okusna. Za pripravo kavre potrebujemo enako količino kolerabe, krompirja in zrnatega fižola. Fižol predhodno namočimo, nato pa vse skupaj damo kuhat.

Medtem ko se fižol, krompir in koleraba kuhajo, prepražimo čebulo, dodamo strt česen in sesekljan peteršilj, nato pa vse skupaj dodamo v lonec k ostalim sestavinam. Po želji lahko dodamo tudi mleto rdečo papriko in poper. Ne smemo pozabiti na sol in lovorjev list, ki prispevata k globini okusa. Vse skupaj se mora kuhati (vreti) vsaj tri ure, in to v navadnem loncu, ne v ekspres loncu. Jed je po kuhanju zelo gostljata in izjemno okusna. Postrežemo jo lahko s kruhom ali s kuhanimi žganci.

How To Cook Kohlrabi

Koleraba v solati

Rumeno kolerabo lahko uporabimo tudi za pripravo osvežilne solate. Na koščke narezano in kuhano kolerabo zmešamo s kuhano govedino, ki je ostala od juhe, in trdo kuhanim jajcem. Vse skupaj prelijemo z izbranim prelivom za solato.

Narečna poimenovanja in jezikoslovne zanimivosti

Koleraba ima v slovenščini več narečnih poimenovanj. Poleg standardnega izraza "koleraba" so pogosti tudi "kavla" in "kavra". Manjšalnica je "kolerabica". Zanimivo je, da se v nekaterih narečjih uporablja tudi izraz "kapus", ki sicer primarno označuje zelje. Izraz "lesen" se lahko uporablja za opis kolerabe, ki je postala trda in vlaknasta zaradi starosti, podobno kot "lesena" redkvica. Izraz "kavra" v drugem pomenu pomeni tudi die Unterkohlrübe (podzemeljska koleraba) in je povezan z izposojenkami iz nemškega jezika.

Etimološke korenine izraza "koleraba"

Beseda "koleraba" (koloraba) je samostalnik ženskega spola, ki se nanaša na rastlino Brassica oleracea var. gongylodes. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko 'o', se ohranja praslovansko *o, npr. nóga, dóber, nȍv. Lahko je nastal tudi iz praslovanskega *ǫ, npr. róka. V ljudskih izposojenkah 'o' ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. Ustreza tudi srednjenemškim in narečnim nemškim 'a', ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu 'a', npr. oltár. Slovenski dvoglasnik 'ov' je lahko nastal iz srednjenemškega dolgega ū oz. njegovega mlajšega nemškega naslednika, npr. kȃvra 2.

Infografika o narečnih poimenovanjih kolerabe v Sloveniji

tags: #rumena #koleraba #kavca #narecno