Rumeni paradižnik, kot že samo ime pove, je rumene barve. Ko dozori, je precej svetlorumene barve. Pogosto je po okusu nekoliko slajši in manj kisel kot rdeči paradižnik. Med rumenimi paradižniki obstaja več sort, ki se razlikujejo po velikosti in obliki; nekateri so veliki in mesnati, drugi pa so manjši, kot je ravno češnjev paradižnik.
Splošne značilnosti in sorodniki
Divji paradižnik, znan tudi kot "spoon paradižnik" ali "currant tomato", je neposredni sorodnik sodobnih gojenih paradižnikov, s katerimi si deli številne značilnosti. Gre za manjšo, grmičasto in zelo odporno rastlino, ki v svojem naravnem okolju uspeva kot večletnica, pri nas pa jo običajno gojimo kot enoletnico. Njegovi izjemno majhni rumeni plodovi, približno velikosti graha ali ribeza, navdušujejo z zelo sladkim, intenzivnim okusom.
Češnjev paradižnik (Solanum lycopersicum var. cerasiforme) je dokaj enostavno gojiti, tudi če ste novinec v vrtnarjenju. Da dozorijo, potrebujejo manj dni kot druge sorte, kar je precejšnja prednost, sploh če rastejo v nekoliko hladnejšem podnebju in tam, kjer je rastna sezona kratka. Na izbiro je veliko različnih sort, ki se med seboj razlikujejo tudi po barvi; paradižniki so lahko rdeči, oranžni, rumeni in celo črni, prav vsi pa so, ko dozorijo, enako sladki in okusni.
Gojenje rumenega češnjevega paradižnika
Osnovni pogoji za rast
Češnjev paradižnik potrebuje polno sonce, hranljiva tla in redno zalivanje. Pomembno je vedeti, da se paradižnik ne zaliva po listih, ampak samo v korenino. Nekatere sorte rumenih paradižnikov so odpornejše proti določenim boleznim.
Saditev in izbira mesta
Češnjeve paradižnike sadimo spomladi, ko se dnevne in nočne temperature povzpnejo in ostanejo nad lediščem. Semena posadimo v lončke približno štiri tedne pred predvidenim sajenjem na prosto. Dokler ni sadika pripravljena za rast v zunanjih razmerah, jo hranimo na toplem in sončnem mestu v zaprtem prostoru. Za gojenje češnjevih paradižnikov izberemo sončno mesto z dobro drenažo tal. Prepričajte se, da sadike nobena bližnja rastlina ne bo preveč zasenčila, tudi kasneje spomladi, ko rastline zrastejo in dobijo listje. Dobra izbira so tudi visoke grede, kontejnerji ali vrtni lonci.
Priporočljivo je kolobarjenje, ki preprečuje širjenje bolezni in prekomerno izčrpanost tal s hranili. Paradižnika ne sadimo na istem mestu, kjer so prejšnje leto rasli drugi člani družine razhudnikov, npr. paprika, krompir in jajčevci.
Razmik, globina in opora za rast
Sadike češnjevih paradižnikov razporedimo približno meter narazen, da jim omogočimo neomejeno rast in širjenje ter zagotovimo dobro kroženje zraka. Večina sort češnjevih paradižnikov bo rasla skozi vso sezono, zato potrebujejo podporno strukturo v obliki palice, kola, vrtne mreže ali druge primerne opore. Da bi preprečili nekatere pogoste in najbolj običajne težave pri gojenju češnjevih paradižnikov, na dno vsake luknje v lončku ali v sadilno jamo potresemo pest apna in uporabimo malo gnojila za paradižnike, da rastlini omogočimo dober začetek.
Varnostno opozorilo
Za razliko od zrelih plodov je listje paradižnika strupeno, zato je potrebna previdnost, da ga otroci in hišni ljubljenčki v želji po raziskovanju ne bi pomotoma zaužili.
Sorte rumenega češnjevega paradižnika
Obstaja veliko različic češnjevega paradižnika, ki so v različnih oblikah in barvah, vključno z odtenki rdeče, rumene, oranžne in črno-vijolične. Posebej se omenjajo:
- 'Golden Sweet' je rumena sorta, ki je odporna proti listni plesni.
- 'Yellow Pearshaped' (rumeni, hruškasti) je zgodnja, bujno rastoča sorta z atraktivnimi hruškastimi plodovi rumene barve. S premerom približno 2,5 cm in težo cca. 20 g je idealen tako za dekoracijo kot za sveži prigrizek. Rumeni češnjevec Yellow Pearshaped je primeren za gojenje na prostem in pod steklom.
Druge zanimive sorte vključujejo 'Black Cherry' z vijolično-črnimi plodovi, 'Fantastico', ki je odporen proti razpokam in toleranten na ožig, ter 'Isis Candy', ki daje dvobarvne rdeče plodove z zlatimi črtami.
Obiranje, skladiščenje in uporaba
Kdaj in kako obirati
Kdaj bomo lahko obirali prve češnjeve paradižnike v sezoni, je odvisno od vremena in podnebja, v katerem rastejo. Da dozorijo, navadno potrebujejo nekaj mesecev, postopoma pa jih lahko trgamo skozi celotno poletno sezono in še v začetku jeseni. Češnjev paradižnik je običajno pripravljen za obiranje v približno 50 do 65 dneh po sajenju. Poleg barve je pokazatelj zrelosti tudi enostavno obiranje. Vedeli boste, da so pripravljeni, ko se zlahka ločijo od stebla in se njihova barva spremeni iz zelene v rdečo, oranžno, vijolično ali rumeno, odvisno od sorte. Če jih ni mogoče enostavno obrati, jih poberemo takoj po dežju, saj razpokani paradižniki hitro zgnijejo.
PRAVILAN NAČIN SADNJE PARADAJZA ZA NAJBOLJE REZULTATE
Kulinarika in konzerviranje
Rumeni češnjevi paradižniki so odlična izbira za vse, ki cenijo stare, avtohtone sorte in iščejo nekaj drugačnega. Odlikuje jih edinstvena kakovost, ki omogoča, da jih lahko uživate same po sebi in jih uporabljate na različne načine v kuhinji. Najbolje jih je jesti sveže, ne kuhane v omakah, ker imajo zelo osvežilen okus. Primerni so za prigrizke, solate, omake ali kot okras. Ti paradižniki so kot nalašč za različne jedi, od testenin in omak do solat in pic.
Paradižnike lahko uživamo sveže ali kuhane. Najbolje jih je hraniti na sobni temperaturi in jih porabiti v nekaj dneh. Zlato rumene plodove lahko tudi previdno oberejo, po dolžini razpolovijo in pasterizirajo v vodni kopeli, s čimer ohranijo njihovo kakovost. Lahko jih tudi konzerviramo, posušimo v pečici ali zamrznemo v različnih oblikah, kot sta paradižnikova pasta in omaka.
Razlika med češnjevim in grozdnim paradižnikom
Češnjev paradižnik in grozdni paradižnik sta majhni sorti paradižnika, ki sta si na prvi pogled podobna, vendar obstajajo ključne razlike. Češnjev paradižnik je bolj okrogel in sočen s tanko kožo, medtem ko je grozdni paradižnik bolj podolgovat, ima manj soka in debelejšo lupino.
tags: #rumen #cesnjev #paradiznik