Fižol (Phaseolus vulgaris), stročnica iz družine metuljnic, je ena izmed najbolj razširjenih in pomembnih vrtnin v naši regiji, ki se je razširila po Evropi iz Amerike v 16. stoletju. Upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura. Zaradi svojih izjemnih prehranskih vrednosti - bogat s proteini, vlakninami, vitamini K, C, B kompleksom, manganom in bakrom - je bil nekoč znan kot "meso revnih". Njegova sposobnost vezave dušika iz zraka obogati zemljo, kar ga uvršča med ključne člene ekološkega vrtnarjenja. V tem članku bomo podrobno preučili gojenje fižola, od setve in izbire sort do boja proti boleznim in škodljivcem ter pobiranja in shranjevanja pridelka.
Vrste fižola in izbira sort
V svetu vrtnarjenja je fižol prava zakladnica raznolikosti, saj poznamo več vrst, med katerimi lahko izbirate glede na svoje želje in potrebe. Nizki in visoki fižol sta sicer ista vrsta (Phaseolus vulgaris), vendar se razlikujeta po obliki rasti in s tem povezanimi lastnostmi. Poleg navadnega fižola obstaja tudi laški ali turški fižol (Phaseolus coccineus), ki se z navadnim ne križa.
Nizki fižol
Nizki fižol predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove, vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine okoli 50 cm in ne potrebujejo opore. So temperaturno manj zahtevne, lahko jih sadimo, ko ima zemlja že malce pod 10 °C, cvetijo in dozorijo relativno enakomerno. S sajenjem v vrste lahko pričakujemo približno 5 kg pridelka na 2 m².
Priporočene nizke sorte za stroke in/ali zrnje:
- ČUDO PIEMONTA: Nizek fižol za stroke in zrnje, ki navdušuje z vijolično marmoriranimi stroki, ki se pri kuhanju obarvajo rumeno. Seme je marmorirano. Pobiramo ga 55 do 60 dni po setvi. Dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju.
- MY ARIANA: Zelo zgoden nizek stročji fižol z zelenimi, ploščatimi stroki, ki niso nitasti. Sorta je zelo zgodnja, pobiramo jo 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen, rahlo sladek strok je ploščat, svetlo zelene barve, dolžine okrog 15 cm in širine 2 cm.
- CANADIAN WONDER: Odličen, zelo okusen nizek fižol za zrnje, ki je temno rdeče barve in ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo. Uporablja se za pasulj, pripravo mehiških in drugih fižolovih jedi.
- Dior: Nizek stročji fižol.
- Cannelino, Maxi in Dior: Nizki stročji fižoli za vzgojo sadik.
- Borlotto lingua di fuoco nano: Nizek fižol za zrnje.
- Zorin, češnjevec in prepeličar tomačevski: Uradno priznane slovenske nizke sorte za zrnje.
- Berggold: Priporoča se za stročji fižol.
Visoki fižol
Visoki fižol ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu, kjer s svojo vertikalno rastjo lahko zagotavlja celo zasebnost na balkonu. Zahteva oporo (prekle, žičnice, mreže, stebri ali ograja) in dozoreva postopoma, od spodaj proti vrhu. V nasprotju z nizkimi sortami, se cvetovi razvijajo postopoma, kar v vročih poletjih zagotavlja nekaj pridelka. V Sloveniji je bil visoki fižol od nekdaj bolj priljubljen, kar priča o njegovi prilagoditvi na lokalne razmere.
Priporočene visoke sorte za stroke in/ali zrnje:
- GOLDMARIE (MASLENEC): Visok stročji fižol, primeren tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, stroki niso nitasti. Pobiramo jo 80 dni po setvi. S pridelkom nas nagradi v suhem ali mokrem poletju.
- LINGUA DI FUOCO »EXTRA« (ČEŠNJEVEC): Visok fižol za zrnje. Zgodnja, tradicionalna evropska sorta, zelo bujne rasti. Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Ta sorta fižola je zdrava in dobro rodi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
- Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček: Še vedno aktualne tradicionalne slovenske sorte.
- Maslenec rani, Cipro, Kiro: Uradno priznane slovenske visoke sorte.
- Ptujski maslenec, beneško čudo: Priporočljive sorte za stročji fižol.
Nekatere visoke sorte, kot so maslenci, začnejo cveteti šele, ko se dan skrajša na manj kot 14 ur (julija), prve stroke pa lahko obiramo šele avgusta. To kaže na njihov izvor iz južne Evrope.
Ostale vrste fižola in stročnic
Poleg navadnega fižola obstajajo še številne druge stročnice, ki obogatijo naše jedi in prinašajo koristi za zdravje. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol so manj znani člani fižola. Leča in čičerika, dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu, se počasi vračata tudi na vrtove ljubiteljev.
Priprava na setev in setev fižola
Za uspešno vzgojo fižola je ključno pravilno načrtovanje setve in priprava tal. Fižol je občutljiv na zmrzal in nizke temperature, zato je pomembno, da se s setvijo ne prehiteva.
Optimalen čas setve
Optimalen čas za sajenje fižola je odvisen od podnebnih razmer in temperature tal. Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10 °C za nizke sorte in vsaj 12 °C, idealno okoli 15 °C, za visokega fižola. Najnižja temperatura za dobro rast fižola je 12 °C, za optimalno rast pa med 16 in 30 °C. Pri temperaturah pod 15 °C in nad 30 °C fižol ne cveti.
- Nizki fižol: Na prostem ga sejemo šele konec aprila ali v začetku maja, ko so nevarnosti pozebe že mimo. Setev je možno ponavljati do sredine julija (za stročje) ali do začetka avgusta (za zrnje) v tedenskih ali desetdnevnih presledkih, kar zagotavlja neprekinjeno oskrbo s svežim fižolom. V primeru toplega maja ga sejemo konec aprila, sicer počakamo na toplejše dni.
- Visoki fižol: Nikoli ga ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. Obvezno ga sejemo v mesecu maju, šele v prvem ali drugem tednu. Za stročje sorte je smiselna setev v drugi polovici junija, saj so pogosto bolj zdrave kot tiste, sejane zgodaj spomladi.
- Vzgajanje sadik: Če želimo prehitevati s pridelkom ali imamo težave s polži, si lahko vzgojimo sadike. Sadike nizkega fižola začnemo vzgajati na toplem že v sredini marca. Direktna setev v rastlinjaku je smiselna v začetku aprila. Sadike so pripravljene že v 14 dneh po setvi in jih presadimo na prosto, ko se tla ogrejejo in minejo pomladanske pozebe.
Priprava semen in setev
Neenakomeren in slab vznik fižola lahko preprečimo z izbiro kakovostnega semena. Domače seme, pridelano v mokrem letu, ima več težav z boleznimi in kalitvijo. Pri izboru kupljenih sort smo pozorni na blagovno znamko, saj je kakovost semena v Sloveniji zadnjih letih zelo padla.
- Namočitev semen: Semena pred sajenjem namočimo v mlačno vodo za 12 ur. Čeprav na Vrtu Obilja niso opazili konkretne razlike z namakanjem, je ta praksa priporočljiva.
- Globina setve: Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste.
- Razdalje:
- Nizki fižol: Sadimo ga v vrste. Razdalja med vrstami naj bo 30-50 cm (odvisno od sorte) ali 40-70 cm. V vrsti si semena sledijo na 6-10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo lahko dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Visoki fižol: Sadimo ga v kupčke po 5-7 semen okoli prekle ali druge opore. Med preklami naj bo razdalja 60 cm. Pri sajenju ob koruzi (po setvi koruze s tremi pravimi listi) je razdalja med vrstami vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm, fižol sejejo na vsako tretjo ali četrto rastlino koruze.
- Zaščita po setvi: Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ne zavira rasti. Za daljšo zaščito in ohranjanje toplote kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Po setvi jarke obilno zalijemo, semena zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Nega fižola med rastjo
Za bujen in zdrav pridelek fižola je potrebna ustrezna nega, ki vključuje gnojenje, zalivanje, okopavanje in zaščito.
Zemljišče in gnojenje
Fižol potrebuje vlažna, rahla in topla tla na polnem soncu. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste.
Gnojenje fižola je specifično zaradi njegove sposobnosti vezave dušika:
- Izogibajte se dušiku: Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik, ter gnojenje s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico. Fižol namreč živi v sožitju z bakterijami, ki na koreninah vežejo dušik iz zraka, kar obogati zemljo za naslednje posevke. Če korenine v talni raztopini najdejo dovolj molekul dušika, same odrežejo bakterije od vira hrane.
- Nizki fižol: Za nizek fižol je najbolje, da ga sploh ne gnojimo. Prenaša le 2 do 5 litrov preperelega komposta na m² ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet. Nikoli pred setvijo nizkega fižola gredic ne gnojite.
- Visoki fižol: Ima bujno rast in potrebuje več hranil, vendar se tudi zanj izogibamo dušičnim gnojilom. Pognojimo ga lahko samo s kompostom (5-7 l/m²) ali kupljenimi organskimi gnojili, kot je Plantella Organik (0,5-0,8 kg/10 m²). Pred setvijo v zemljo lahko dodate malo domačega zrelega komposta.
- Dodatno dognojevanje: Fižol potrebuje kar precej magnezija. Pri odpadanju cvetov, ki je največkrat posledica vročine, pomagajo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem (npr. Plantella Tekoči magnezij). Visoke sorte so občutljive na visoke temperature, odpadanje cvetov pri temperaturah nad 30 °C lahko delno preprečimo z redno uporabo organskega gnojila na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita.
Zalivanje in okopavanje
Skozi celotno rastno dobo je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Zalivamo enkrat do dvakrat na teden do globine 20 cm, vendar ne po listih in cvetovih.
- Posebna potreba po vodi: Namakanje je še posebej potrebno v času cvetenja. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi, to lahko ublažimo z jutranjim zalivanjem, saj vlažna tla čez dan nekoliko ohladijo grmičke.
- Zastirka: Priporočljiva je zastirka za vrt (z listjem ali slamo), ki pomaga ohranjati tla vlažna. Po odstranitvi koprene in segretju tal (začetek junija) je čas za poletno zastirko.
- Okopavanje in ogrnjanje: Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, stebla osipamo na približno 15 cm višine. Fižol enkrat okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in populimo plevel.
Kolobarjenje in dobri/slabi sosedje
Čeprav se je v zadnjih letih razpaslo mnenje, da fižol ni občutljiv na ozek kolobar, to ne drži. Fižol potrebuje vsaj 3-leten kolobar. Ne sejemo ga na isto mesto več let zaporedoma. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, npr. koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.
Dobri sosedje fižola: koruza, bučnice, solata, radič, kapusnice, krompir, blitva, črni koren, jajčevec, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, rdeča pesa, redkvica, redkev, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan. Fižol je še posebej dober partner kumaram, saj jim nudi dušik in delno senčenje, kar zmanjšuje težave s škodljivci in plevelom.
Slabi sosedje fižola: grah, bob, česen, čebula, por.
10 Pomoč pri izločanju in odvajanju
Bolezni in škodljivci fižola
Pri gojenju fižola se soočamo z različnimi izzivi v obliki škodljivcev in bolezni. Pomembna je preventiva in hitro ukrepanje.
Škodljivci fižola
- Polži: Pogosto se pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli. Za seboj pustijo sledove sluzi. Za zaščito si lahko vzgojite sadike v lončkih ali uporabite naravno sredstvo Polži STOP.
- Črne listne uši: Majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom, kar povzroča rumenenje, zvijanje in odpadanje listov. Uporabimo lahko naravno sredstvo Škodljivci STOP ali pripravke iz namočenih listov rabarbare. Sajenje šetraja med fižol prav tako pomaga pri odganjanju uši.
- Fižolova koreninska muha: Njene ličinke poškodujejo kaleča semena in mlade kalčke. Preprečimo s kopreno v maju in s setvijo v topla tla, saj hitrejši vznik zmanjša možnosti za poškodbe.
- Fižolar: Hud škodljivec fižola, tako v shrambi kot na vrtu. Njegov razvojni krog prekinemo z zamrzovanjem zrn za približno 10 dni, da uničimo morebitna jajčeca.
- Južna plodovrtka: Drobna gosenica, ki napada fižol, pogosta v zadnjih letih. Proti njej in drugim gosenicam deluje pripravek na osnovi bacila (Bacillus thuringiensis).
- Pršice: V suhem in vročem poletju se lahko pojavijo na spodnji strani listov. Prvi znak so drobne svetle pike, listi pozneje pobledijo in se sušijo, pod njimi je tanka pajčevina.
Bolezni fižola
Bolezni, ki se pogosto pojavljajo na fižolu, lahko pomembno vplivajo na pridelek in kakovost rastlin. Visoka zračna vlaga v nasadu je predpogoj za razvoj bolezni, zato je pomembna zadostna razdalja med rastlinami za dobro zračenje.
- Mastna fižolova pegavost (bakterioza): Povzroča rjave ali črne lise na listih in strokih, kar lahko privede do propadanja rastlin. Bakteriozo je težko zatirati na vrtu, razvoj pa lahko nekoliko zavremo z uporabo bakrenih pripravkov.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji, pogostejša je pri fižolu posejanem s koruzo.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov.
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP, ki ima preventivni in dolgotrajni učinek in omogoča rastlinam razvoj lastne odpornosti.
Pobiranje in shranjevanje fižola
Pobiranje fižola je odvisno od tega, ali gojimo stročje ali zrnje. Pravilno shranjevanje zagotavlja dolgotrajno uživanje v pridelku.
Pobiranje stročjega fižola
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Redno nabiranje mladih strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Strok trgamo sproti, obiramo ga na dan za cvet ali pogojno na dan za plod.
Pobiranje fižola za zrnje
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh in obogatijo zemljo z dušikom.
Shranjevanje fižola
- Sveži stroki: Na hladnem počakajo teden dni. Viške stročjega fižola lahko shranite s kisom v kozarce ali zamrznete.
- Mlada (sveža) zrna: Odlično se shranijo, če jih zamrznemo.
- Zrela in suha zrna: Shranimo jih v kozarce. Pomembno je, da so zrna suha. Med skladiščenjem suhega fižola je možen napad hroščka fižolarja. Zrna shranjujemo na hladnem in suhem, lahko tudi v vakuumsko zaprtih posodah v hladilniku. Zamrzovanje suhih zrn za približno 10 dni prepreči razvoj fižolarja.
Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Fižol v slovenski pridelavi
Pridelava fižola v naših krajih ima dolgo zgodovino. Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v genski banki hrani kaljive vzorce več kot tisoč tradicionalnih tipov fižola, zbranih po vsej državi, čeprav je naprodaj le seme 12 uradno priznanih slovenskih sort. To priča o močni tradiciji gojenja pri nas, h kateri sta pripomogli geografska razgibanost in močna samopreskrba kmečkih gospodarstev.
Intenzivne tržne pridelave, kakršna po svetu prevladuje danes, v Sloveniji nikoli nismo imeli. Eden izmed razlogov je, da je za uspešno strojno pobiranje fižola potreben povsem suh pridelek, v času zorenja zrn (avgusta) pa so pri nas lahko že padavinska obdobja. Suha in vroča sredina poletja je poleg tega lahko razlog za prenehanje cvetenja ali odpadanje cvetov, kar pomeni izpad večine pridelka, še posebej pri nizkih sortah za zrnje, ki cvetijo celotna rastlina hkrati.