Kaj so okrasne trave in rogoz?
Ni vse, kar je zeleno, dolgo in ozko, trava. Trave namreč pogosto zamenjujemo z drugimi okrasnimi rastlinami, posebno s šaši, ločjem in bičjem, pozabiti pa ne smemo niti na rogoz. Morda je najbolj preprosto, če za vse naštete uporabljamo izraz »okrasne trave«, čeprav so med njimi velike razlike. Na presenečenje mnogih v vrtnarskem jeziku niso vse okrasne trave dejansko tudi botanično trave. Vse te rastline po videzu spominjajo na trave, zato jih poenostavljeno uvrščamo v isto skupino krasnih rastlin.
Prave trave so tiste, ki spadajo v skupino Poaceae in imajo skoraj vedno votla, okrogla in kolenčasta stebla ter ploščate liste. Najbolje si jih predstavljamo, če pomislimo na bambus, ki sicer spada v poddružino trav in ima prav tako kolenčasto, vendar zelo čvrsto in olesenelo steblo.
Šaši in druge rastline iz družine ostričevk (Cyperaceae) so šopasto razrasle trajnice, ki imajo na prerezu trikotna cvetna stebla, olistana z dolgimi ozkimi listi. Ti so včasih zelo majhni ali pa spremenjeni v majhne kožaste luske. Iz družine ločkovk (Juncaceae) na vrtu največkrat srečamo ločje (Juncus), ki ima v prerezu okrogle liste in polna stebla, ter bekico (Luzula), ki ima ploščate, na robovih pogosto dlakave liste.
Zakaj so okrasne trave priljubljene?
Okrasne trave so izredne ornamentalne rastline, ki vrtu dodajo nežno šelestenje, jesensko barvo in obliko v zimskih mesecih. Ko spoznamo njihovo raznolikost in vsestransko uporabnost, postanejo nepogrešljiva stalnica neformalnih okrasnih zasaditev, ki nas očarajo v več pogledih; ne samo s cvetovi, ki v poznem popoldanskem soncu poznega poletja in jeseni delujejo kot valujoča zavesa, v katero se je ujela svetloba. Razpon palete cvetne zavese je širok in sega od mehkega srebra prek toplega medu in aristokratskega brokata do temne čokolade. Z barvo pa ne očarajo samo cvetovi, ampak tudi stebla, ki mnogokrat dobesedno žarijo v prelivajočih se rdečkastih tonih in med katerimi se rade lovijo še najmanjše sapice. Te so tudi »krive« za ples in pozibavanje trav na gredah, s čimer vnašajo med druge trajnice živahnost in gibanje. Pa ne samo to. Okrasne trave rade pojejo. Že v najrahlejšem vetru se zasliši nežno šelestenje, ki pa lahko preide tudi v močnejšo orkestralno skladbo. Takrat se srečamo še z eno njihovo posebnostjo. V gredicah so trave dobrodošle zaradi mehke teksture, s katero popestrijo druge rastline z večjimi oziroma širšimi listi. Hkrati pa bodo vrt krasile še dolgo zatem, ko bo večina zelnatih trajnic že zaključila svojo sezono.
Vrste okrasnih trav in njihova uporaba v vrtu
Kljub navidezni enovitosti, so okrasne trave dovolj raznolika skupina rastlin, da jih lahko vključimo v vsako zasaditev. Z njimi lahko zasadimo sušno gredo ali polepšamo obrobo ribnikov, jih uporabimo kot velik solitar ali pa okrasimo lonce na terasi. S pojavom »vračanja k naravi« so se razvili novi vidiki uporabe te skupine rastlin.
Okrasne trave glede na velikost in rast
- Visoke okrasne trave: So zanimivi poudarki na gredah s trajnicami, in sicer v ozadju ali na sredini. Sem spadajo nekatere vrste, ki tvorijo ogromne šope. Poleg prostora za rast potrebujejo tudi dovolj prostora, da jih lahko občudujemo od daleč. Pampaška trava (Cortaderia selloana) je čudovita zimzelena trava, ki doseže resnično velikanske razsežnosti. Sorta ‘Albolineata’ zraste do 2 m visoko in ima dolge tanke liste s svetlimi robovi. Nekoliko nižja je orjaška bodalica (Anemanthele lessoniana = Stipa gigantea), ki tvori do 60 cm visoke kupčke, nad katerimi se poleti pojavijo do 2,5 m visoka socvetja.
- Srednje visoke okrasne trave: So nekoliko nižje od zgornje skupine in jih lažje zasadimo tudi v manjših vrtovih ali na grede. Miskant (Miscanthus sinensis) je čudovita in precej pogosta trava. Jeseni zacveti z bakreno obarvanimi klasi, ki kasneje posrebrijo. Sorta ‘Zebrinus’ ima na listih prečno potekajoče svetlo zelene črte. Srednje visoka je tudi rušnata masnica (Deschampsia cespitosa), ki zraste sicer do 60 cm visoko, vendar se lahko njena srebrno-škrlatna socvetja dvigujejo do 2 m visoko. Prekrasen predstavnik srednje visokih okrasnih trav je tudi perjanka (Pennisetum alopecuroides). Podobno živahne tone lahko najdemo tudi pri prosu (Panicum virgatum), ki avgusta zacveti z rdečkasti socvetji. Za zanimivo jesensko obarvanost izberite sorti ‘Rotstrahlbusch’ (rdeče listje) in ‘Hanse Herms’ (oranžno listje). Uniola (Uniola latifolia) zraste do 90 cm visoko in se jeseni obarva v zlato do bakreno rjavo.
- Nizke okrasne trave: So dobrodošle na prednjem robu grede ali kot pokrovne zasaditve. Bilnica (Festuca glauca) je prava izbira, če iščete majhno modrikasto okrasno travo za sušno rastišče. Za najboljšo barvo izberite sorti kot sta ‘Blaufuchs’ ali ‘Elijah Blue’. Šaš (Carex buchananii) tvori pokončne kupčke z rdečkasto-rjavimi nitastimi listi, ki so na konici nakodrani.
Uporaba okrasnih trav glede na rastišče
Okrasne trave so dovolj raznolika skupina rastlin, da jih lahko vključimo v vsako zasaditev.
- Solitarne rastline: Soliterne rastline so tiste, ki imajo neko izrazito obliko rasti in nadomeščajo kip ali podobne vrtne elemente ter jih sadimo posamično. Nekatere okrasne trave, ki imajo jasne konture in visoka peresasta socvetja, kot je pampaška trava (Cortaderia selloana), lahko uporabimo tudi kot imenitne solitarne rastline.
- Na sončni gredi: Na sončni gredi lahko dopolnimo zasaditev z nižjimi in srednje visokimi okrasnimi travami, ki bodo nudile čudovit kontrast trajnicam z večjimi listi. Lahko pa okrasnim travam prepustimo tudi vodilno vlogo in zasnujemo prerijsko zasaditev, pri kateri imamo bolj uravnovešeno zasaditev med okrasnimi travami in trajnicami. Za zasaditev izberite nekoliko nižje okrasne trave, kot sta nežna bodalica (Stipa tenuissima) in perjanka (Pennisetum alopecuroides). Nežna bodalica je verjetno okrasna trava z najlepšimi poganjki, ki se ukrivljajo kot fontane in se prijetno zibljejo že v najnežnejši sapici. Perjanka pa bo zasaditvi dodala še nežna socvetja, ki spominjajo na lisičje repe. Okrasni travi lahko zelo lepo kombinirate z različnimi predstavniki nebinovk, na primer z rudbekijo (Rudbeckia ‘Goldsturm’), helenijem (Helenium ‘Moerheim Beauty’) in slamnikom (Echinacea ‘Tomato Soup’). Z njimi lahko ustvarite lepo kombinacijo v živahnih rumenih in rdečkastih tonih.
- Za senčne kotičke: Čeprav se večina trav bolje počuti na sončnem rastišču, lahko najdemo primerne predstavnike tudi za polepšanje nekoliko bolj senčnatih kotičkov vrta. Bekice so najlepše, če jih zasadimo kot pokrovne rastline na senčnih delih vrta. Za senco, kakršna je pod listavci in grmovnicami, nam bodo dobro služile snežnobele in gozdne bekice (Luzula nivea in L. sylvatica). Če senca ne bo premočna, se bo na takšnem rastišču odlično počutila rušnata masnica (Deschampsia cespitosa) s čudovitimi poganjki, s katerimi ustvari učinek meglice. Za zapolnitev senčne grede jo lahko kombinirate s praprotmi, kot je podlesnica (Polystichum setiferum), kar bo lepo zapolnilo senčno gredo. Za nekoliko nižjo rastlino ali bolj rumenkasto-zlate tone pa posadite sorto masnice ‘Goldtau’. Njeni topli odtenki se odlično podajo k rumenkastim tonom host. Bolj intenzivne zlate tone pa boste našli pri hakonski travi (Hakonechloa macra ‘Aureola’), ki bo lepo razsvetlila senco s svojimi rumeno-zelenimi poganjki. Slednji senca celo nekoliko koristi, saj lahko rastlina na premočnem soncu nekoliko zbledi, polna barvitost njenih poganjkov pa se bo razvila le v senci. Omeniti moramo še gozdni oves (Chasmanthium latifolium). Ta robustna okrasna trava bo pognala do meter visoke poganjke s ploščatimi klasi, ki se bodo konec sezone obarvali v tople bronaste tone in popestrili zasaditev.
- Ob vodi in vlažnih tleh: Z okrasnimi travami lahko lepo okrasite tudi obrobje ribnikov, saj se nekatere predstavnice odlično počutijo tudi v precej vlažnih ali celo močvirnatih tleh. Odlični izbiri je pisani kolmež (Acorus gramineus ‘Ogon’), ki požene dvobarvne poganjke v zelenkastih in rumenkastih tonih. Z njim lahko zasadite večjo površino za enovit videz ali pa ga pomešate med obrobne trajnice.
- Trave v okrasnih loncih: Okrasne trave so odlične tudi za okras loncev in korit. Še posebej v zimskem času lahko tem zasaditvam dodajo nekaj precej potrebne strukture in barve. Nekatere okrasne trave se dobro počutijo v posodah, ki jih potem prosto prestavljamo. Če se le da, jim poiščemo prostor, kjer se bo vanje ujela večerna svetloba. Za zimski okras v loncih so primerni šaši, pri katerih so poganjki pogosto tudi obarvani. Buchananov šaš (Carex buchananii) bo tako pognal živahne bakrene poganjke, ki jih lahko lepo dopolnite s škrlatnimi odtenki jesenske rese. Rdečkasto-rjavo je obarvan bičkasti šaš (Carex flagellifera ‘Bronzita’). Še bolj živahne barve pa boste našli pri unciniji (Uncinia rubra), ki bo pognala grmičke izrazito rdečkastih poganjkov. Za živahen zimski lonec lahko rdečkaste poganjke šašev lepo dopolnite z rumenimi stebli sivega drena, Cornus sericea ‘Flamivirea’ in tako ustvarite barvito zimsko kombinacijo za sive zimske dni. Uporabljamo počasi rastoče in šopaste, kot so nekateri šaši in bilnice, ki so zimzelene in so privlačne tudi pozimi.
Nega in vzdrževanje okrasnih trav
Kljub temu pa so nezahtevne, ne potrebujejo skoraj nikakršne nege, kar je v hitrem sodobnem svetu še posebej dobrodošlo. Pomembno je le, da jim zagotovimo ustrezne razmere za rast.
Zahteve glede tal
Večina pravih trav najbolje uspeva na odprtih sončnih legah ter v dobro odcednih in hkrati primerno vlažnih tleh. Na splošno velja, da okrasne trave zahtevajo malo ali nič nege, če le rastejo na primernem in dobro pripravljenem mestu. Če imamo suha tla, moramo vkopati obilo organske snovi, da bodo bolje zadrževala potrebno vlago. Kjer pa je veliko padavin, poskrbimo za trave z globoko peščeno in odcedno prstjo. Večina trav ne potrebuje posebne nege, če jim le namenimo lego in vsaj povprečno dobra vrtna tla.
Sajenje in razmnoževanje
Okrasne trave sadimo v skupinah, posamič ali kot živo mejo. Raje se odločajmo za šopaste okrasne trave, ki so bolj obvladljive in počasneje rastejo iz osrednjega šopa, kot za močno raščave plazeče se okrasne trave, ki bi kaj hitro prerasle in zadušile vse slabotnejše okoli rastoče rastline. Izogibajmo se bambusom, saj so večinoma invazivni.
Različen čas sajenja: Okrasne trave se nekoliko razlikujejo pri svojih zahtevah glede sajenja. Predstavniki, ki izvirajo iz hladnejših klimatov, kot so npr. masnica (Deschampsia), ovsika (Helictotrichon) in bodalica (Stipa), bodo zacvetele še pred sredino poletja in bodo nove poganjke pognale že v začetku sezone, zato jih moramo za najboljši učinek posaditi že v jesenskem času. Nasprotno pa okrasne trave iz toplejših klimatov, denimo miskant (Miscanthus), proso (Panicum) in perjanka (Pennisetum), sadimo pozno pomladi.
Razmnoževanje: Okrasne trave lahko tudi sami razmnožujemo. To naredimo s semeni, ki jih nabiramo, ko je socvetje suho in pahljačasto razprto. Takrat se z lahkoto ločijo od plev. Preprosteje pa je trave, ki rastejo v šopih, deliti. Posamezne rastline imajo dolgo življenje, vendar se lahko zgodi, da sredina odmre in takrat je grm najbolje razdeliti in posaditi na novo.
Obrezovanje okrasnih trav
Vse kar okrasne trave zahtevajo od nas je, da jih pravilno porežemo in jih tako pripravimo na novo sezono, ki prihaja. Pri enoletnih okrasnih travah cvetove porežemo po cvetenju, da se same ne zasejejo, trajnic pa ne obrezujemo, saj so suha socvetja pozimi izjemen okras na gredah. Šele zgodaj spomladi porežemo rastline do tal in tako pospešimo razvoj novih listov. Pampaško travo in prstasti trstikovec lahko tudi požanjemo ali pokosimo, vendar si roke vedno zavarujemo z debelimi rokavicami, saj se na ostrih listih hitro porežemo. Nekateri jih porežejo v spomladanskem času, da pustijo mirovati cvetove in stebla po njihovem cvetenju skozi zimo. Lahko jih porežemo tudi v jesenskem času, in s tem omogočimo, da uredimo in pripravimo samo gredico s travami na zimsko spanje. Vse je odvisno od tega, kaj si želimo na svojih vrtovih. Pri zimzelenih predstavnikih, kot je npr. bilnica (Festuca), je dovolj, da vsako leto odstranimo posušena socvetja. Enoletne oz. neprezimne trave bomo jeseni kompostirali, spomladi pa zasadili na novo.
Zimska zaščita in dekorativna vrednost pozimi
Okrasne trave so lahko tudi pozimi pomemben del okrasnega vrta in hkrati posušeni listi služijo kot zimska zaščita pred zmrzalijo. Tudi suhi deli okrasnih trav so lepi pozimi. Trave lahko pustimo na vrtu skozi celotno zimo, saj v teh mesecih popestrijo vrt.
Zimska zaščita na gredah: Vse okrasne trave ne potrebujejo zimske zaščite, odvisno za katero vrsto trave gre. Pretirana zimska zaščita lahko nekaterim vrstam celo škodi. Okrasne trave, ki rastejo na suhih in peščenih tleh se ne zastira, saj bi v nasprotnem primeru zaradi prevelike vlage, lahko prišlo do gnitja korenin. Drugače je s pampaško travo (Cortaderia selloana) in trstikovcem (Arundo donax). Njihove liste jeseni povežite v snope in jih obdajte s suhim listjem in kopreno. Večina ostalih okrasnih trav, kot so miskant/kitajski trstikovec (Miscanthus), perjanka (Pennisetum alopecuroides) ali proso (Panicum virgatum) ne potrebuje zimske zaščite - za to poskrbijo rastline same. Posušeni listi in stebla ščitijo sredico rastline in preprečujejo, da bi zimska vlaga prodrla vanje. Poleg tega so šopki listov izjemno dekorativni pod ivjem in snegom. V primeru previsokih listov jih je potrebno povezati v snope, da jih ne polomi sneg.
Zimska zaščita trav v loncih: Okrasne trave v loncih, imajo nekoliko drugačne zahteve glede zimske zaščite kot tiste, ki rastejo na gredah. Majhna količina zemlje v loncu pri nizkih temperaturah zmrzne bistveno hitreje kot zemlja v gredici. Cvetlične lonce ovijte s flisom ali kokosovo zastirko! Najprimernejše mesto za prezimovanje okrasnih trav v lončkih je pred severno steno hiše, saj so okrasne trave tam zaščitene pred zimskim soncem. Zimsko sonce lahko povzroči ožige na rastlinah. Manjše cvetlične lončke s prezimnimi rastlinami lahko zložite tudi skupaj v zaboj in vrzeli zapolnite s slamo ali listjem. Pri vseh okrasnih travah, ki so posajene v cvetlične lončke, je pomembno tudi, da lonca ne postavite neposredno na hladna tla terase. Tu so lahko v pomoč majhne nogice iz gline ali plošče iz stiropora.
Izdelava okrasnih izdelkov iz okrasne trave in rogoza
Okrasne trave lahko uporabimo tudi v šopkih, posušene pa so zelo primerne za aranžmaje z daljšim trajanjem. Nenavadne oblike so učinkovite same zase ali pa v kombinaciji z drugimi suhimi cvetlicami. Pazimo, da jih porežemo takrat, ko so socvetja že dobro razvita, ne smejo pa biti odprta.
