Zelje naj bo doma v vsakem zelenjavnem vrtu, saj vas bo nagradilo z bogatim pridelkom. Za odličen pridelek na našem vrtu je zelo pomemben čas, kdaj sadimo oziroma na vrt presajamo zelenjavo. Zelje uspeva v hladnejšem delu leta, zato ga vzgajamo zgodaj spomladi in seveda jeseni. Jesenski pridelek je navadno še lepši in je primeren za skladiščenje, zato sta čas setve in vzgoje zelo pomembna.
Setev in sajenje zelja
Setev za sadike zgodnjih sort v zaščiten prostor lahko opravite že februarja, saj zelje kali že pri 5°C. Za vzgojo sadike spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti. Sadiko lahko vzgojite že v dobrem mesecu. Za celinski del Slovenije je idealen čas setve za vzgojo sadik zelja v sredini meseca maja. Presajanje sadik na prosto pa naj bo konec meseca junija, začetek julija.
Zelje na vrtu zasede veliko prostora. Zgodnje sorte sadite v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm. Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejete na gredice v vrtu. Do začetka junija se dobro razrastejo in takrat jih presadite na razdaljo 50×50 cm. Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo.
Gnojenje zelja
Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov oziroma oblikujejo glave. Zelje lahko dognojujemo tudi z gabezovo prevrelko, ki je bogata s kalijem. Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg. Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav.
Dobri sosedje in zaščita pred škodljivci
Dobri sosedje zelju so grah, fižol, solata, špinača, ki jih lahko sadimo med vrste, da zapolnijo prazen prostor. V vrsto med zelje lahko posadite tudi zeleno. Zelje lahko v mešanih kulturah združujete tudi z bobom, blitvo, endivijo in jajčevcem. Ob robove gredic in med vrste lahko posejete tudi kamilico, korijander ali kimelj, ki izboljšajo okus.
Med škodljivci zelja na mladih rastlinah opazimo predvsem bolhače in njihove luknjice, korenine objedajo ličinke kapusove muhe. Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, zato to ne naredi glav. V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pojavi golšavost kapusnic. Poleg golšavosti opazimo tudi črnobo kapusnic, kapusovo plesen in viroze. Posamezne sadike zelene med zeljem s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina.
Rezanje in sorte zelja
Prva zgodnja zelja lahko režemo že maja. Uporabite jih sproti, zato jih ne posadite preveč, saj se ne skladiščijo dolgo. Ker poleti glave rade pokajo, ga režite nekoliko prej. Najzgodnejša bela zelja v primernih pogojih dozorijo v petdesetih dneh. Najpoznejša, ki jih pridelujejo le na primorskem, pa potrebujejo tudi do sto osemdeset dni in več.
Pregled sort zelja:
- Zgodnja sorta (60-62 dni): Glave so okrogle, odporne na pokanje (na njivi zdržijo do 10 dni), težijo od 1,5 do 2 kg. Primerno za svežo uporabo. Hitro se polnijo in so dobro odporne na Fusarium (uvelost zelja).
- Srednja sorta (80-90 dni): Glave so ploščato okrogle in ne pokajo. Tehtajo od 2 do 4 kg. Visoka toleranca na nizke temperature. Zelo podobna varaždinskemu zelju. Uporablja se svežega ali za kisanje. Druga srednja sorta dozori od 90 do 100 dni po presajanju, oblikuje okrogle glave s čvrsto strukturo, mase od 1,5 do 2 kg, primerna za svežo uporabo.
- Pozna sorta (120-130 dni): Oblikuje okrogle glave, mase od 2 do 4 kg. Primerno za svežo uporabo in kisanje. Druga pozna sorta dozori približno od 115 do 130 dni po presajanju, glave so ploščato okrogle in zbite, olivno zelene barve s tankimi listi in mase od 2 do 3 kg. Primerna za kisanje v glavah ali skladiščenje.
- Rdeče zelje (zgodnje, 80 dni): Naredi okrogle, rdeče glave mase od 1,5 do 2 kg. Listi so tanki in zelo okusni. Uporabljamo svežega. Dobro prenaša visoke temperature, zato je primerna sorta za gojenje spomladi in poleti za jesenski pridelek. Odporna na pokanje.
- Koničasto zelje (sorta za celoletno pridelavo, 85-90 dni): Oblikuje izenačene koničaste glavice, mase od 1 do 1,5 kg. Primerno predvsem za svežo uporabo. Dolgo časa zdrži na njivi. Odporna na fuzarijsko uvelost.
- Rdeče koničasto zelje (zgodnje, 65-70 dni): Naredi mehke liste s tankimi rebri, oblikovane v koničaste glave mase do 2,5 kg. Uporabljamo ga za svežo uporabo ali skladiščenje.
Slovenske sorte zelja:
- Krpan F1 (zgodnje, 70 dni): Naredi okrogle glave, mase od 1,5 do 2 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Odlično prenaša sušo in vročino.
- Vitranc F1 (srednje, 90-100 dni): Naredi ploščate glave, mase od 2 do 3 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Toleranten je na črno žilavko kapusnic.
- Kosobrin F1 (zgodnje, 70 dni): Naredi okrogle glave, mase od 1,5 do 2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
- Kisolin F1 (pozno, 90-110 dni): Naredi ploščate glave, mase od 3 do 3,5 kg. Uporabljamo ga za kisanje. Toleranten je na črno žilavko kapusnic.
- Brincelj F1 (pozno, 100-120 dni): Naredi okrogle glave, mase od 2 do 2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
Priprava in rezanje zelja za solato
Ni ga čez skledo tanko narezanega zelja, zabeljenega z gostim bučnim oljem in začinjenega z domačim kisom ter drobno naribanim česnom. Ključ do dobre zeljne solate je v mojstrsko narezanem zelju.
Verjetno je marsikomu padel v oko babičin način, pri katerem zelju najprej izreže kocen, nato vsakemu listu izreže odebeljeno osrednjo žilo, liste zvije v rolico, kot bi se lotila jušnih rezancev, ki jo v nadaljevanju tanko nareže. Vešče gospodinje so svoje rezalne tehnike izpopolnile v letih in letih treninga na domači rezalni deski. Marsikdo pa teh pripomočkov nima, sploh mlajše generacije, zato si lahko pomagamo s kakovostnim lupilcem s širokim rezilom. Z njim gre rezanje kot po maslu, a ključno je, da je zeljna glava zelo čvrsta.
KISANJE ZELJA – navodila za izvedbo postopka
Shranjevanje zelja
Zelje čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga moramo do prve zmrzali pobrati in ustrezno skladiščiti. Kar ga ne porabimo sproti, ga pripravimo na kisanje ali pa ga spravimo kar svežega, da počaka do pomladi. Zelje lahko kisate ali skladiščite v hladnih in vlažnih kleteh.
Biodinamično shranjevanje
Vrtnarjenje po biodinamični metodi se izjemno pozitivno odraža pri skladiščenju pridelkov. Ko želimo ohraniti zelje sveže čim dlje, nam upoštevanje biodinamičnih znanj lahko predstavlja ključen element pri uspehu. Zelje tako poberemo na dan za cvet, kar je po biodinamiki idealen dan za spravilo listnatih rastlin. Iz grede zelje izpulimo skupaj s kocenom in koreninsko grudo. Zemlje ne čistimo stran, temveč jo pustimo čim več, saj zagotavlja vlago koreninam. Ko naberemo vso zelje, ga v hladni kleti (okoli 5 stopinj z visoko vlago) skladiščimo tako, da ga privežemo na vrvico okoli kocena, obrnemo na glavo in obesimo. Ko opazimo, da se je zemlja okoli korenin osušila, jo vsake toliko časa navlažimo z vodo. Tekom zime se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili, a glavica znotraj bo še vedno ostala čvrsta in sveža.
Splošna priprava zelenjave za shranjevanje
Za možnost dobrega shranjevanja zelenjave, jo poberite na sončen jesenski večer. V tem času ima najnižjo vsebnost vode in nitratov, zaradi česar je okus bolj intenziven. Po pobiranju z zelenjave odstranite liste. Zavrtite jih vstran ali jih odrežite z vrtnim nožem. Kratke nastavke listov lahko pustite. Preverite, ali je pridelek nagnit ali poškodovan in shranite samo zdravo zelje. Zelenjave ne umivajte. Pustite, da se posuši na hladnem mestu, nato pa zemljo na hitro odstranite z roko. Če lahko posušeno zemljo obrišete z zelenjave, brez da bi vam na prstih ostale mokre sledi, jo shranite.
Pogoji za shranjevanje
Poskrbite, da bo zelenjava v zimskem času shranjena na mestu z najmanj 80 % vlažnostjo, saj med skladiščenjem izgubi veliko vode. Temperatura naj bo enakomerno pod 10 °C.
Shranjevanje zelja v kleti
V lesenih zabojih s peskom shranjujte gomoljnice. Najbolje je, da zelenjavo shranjujete v zidani kleti z odprtimi, zbitimi ilovnatimi tlemi, saj takšna tla zagotavljajo potrebno vlažnost. Leseni zaboji so primerni za shranjevanje korenovk in gomoljnic. Zaboji se v plasteh zapolnijo z vlažnim peskom. Če zaboje pospravite v regal, zavzamejo malo prostora. Glave zelja, kitajsko zelje in endivijo zavijte posamično v ovojni papir.
V sodobnih hišah so kleti le omejeno primerne za shranjevanje pozimi. Vlažnost zraka je ponavadi prenizka zaradi betonskih sten in tal. Poleg tega to običajno niso klasične kleti, ampak kletne etaže, kjer sega tretjina nad nivo zemlje in imajo majhna okna. Ker je v teh kleteh običajno tudi ogrevalni sistem, je temperatura previsoka.
Skladiščne jame za shranjevanje zelja
V zemlji korenovke in gomoljnice zdržijo zelo dolgo. Za to izberite višje ležečo, suho mesto na vrtu. Zelje lahko shranjujete tudi brez ustrezne kleti. Skladiščne jame so primerne za korenovke in gomoljnice. Za to z lopato izkopljite jamo na vašem vrtu, ki naj bo od 40 do 50 cm globoka. Zelenjavo pred voluharji zaščitite tako, da v jamo v zemlji vstavite gosto prepleteno, pocinkano žico. Jamo pokrijte z 10 cm visoko plastjo peska, da se po dežju hitreje posuši. Zelenjavo položite neposredno na plast peska. Vse to pokrijte z vsaj 20 cm visoko plastjo slame.
Če se odločite za večjo skladiščno jamo, boste potrebovali boljše prezračevanje. Za to na sredini položite obročasto drenažno cev. Bodite pozorni, da je temperatura v skladiščni jami med 2 in 8 °C. Dobro skladišče zelenjave je tudi prazna topla greda. Za to izkopljite ustrezno jamo in položite mrežo za voluharje. Prozoren pokrov zagotavlja dodatno plast izolacije. V sončnih zimskih dneh ga odprite, tako se notranjost ne segreje preveč.
Shranjevanje zelja v kovinski posodi
Iz starega bobna pralnega stroja si lahko zgradite skladiščno jamo. Zelenjava se v njem ohrani zelo dobro, večje živali pa nimajo možnosti, da bi dosegle hrano. Alternativne možnosti za shranjevanje zelenjave med drugim vključujejo bobne pralnih strojev z zgornjim polnjenjem. Preprosto jih zakopljete v tla. Tam shranjujte korenovke in gomoljnice, kot so korenje, koleraba ali švedska repa. Poleg tega imajo ti bobni veliko lukenj v steni, s čimer je zagotovljena izmenjava zraka in vlažnost ostane pri približno 90 %. Odprtina bobna je na višini nivoja zemlje. Neoprano zelenjavo zložite po plasteh. Čez vsako plast posujte pesek. Odprtino bobna in okoliško površino pozimi pokrijte s plastjo listja.
Za zemeljske jame so zelo primerni tudi parni sokovniki, posode za mleko ali druge velike posode, kot so lonci. Vendar morajo biti iz nerjaveče kovine ali plastike. Da bo zelenjava dobro prezračena, izvrtajte luknje pod robom v steno posode. Nato postavite lonec v zemljo. Pazite, da so luknje za zrak tik nad nivojem zemlje. Za drenažo vstavite obrnjen glinen podstavek. Primerna je tudi 4 cm debela plast ekspandirane gline. Napolnite zelenjavo in zaprite posodo s pokrovom. Na koncu vse skupaj prekrijemo s smrekovimi vejami ali jesenskim listjem.