Posušeni paradižniki so v zadnjih letih zmagovito vstopili v naše kuhinje, izpred desetletij pa se mnogi ne spominjajo, da bi jih kdaj imeli v domači shrambi. Zagotovo si zaslužijo pozornost naših brbončic, saj jih odlikuje poln, izrazit in prijeten okus. Uporabljamo jih pri pripravi različnih jedi, suhe pa hranimo v škatlah ali papirnatih vrečkah ali namočene v olju, najbolje seveda kakovostnem oljčnem.
Sušenje paradižnika doma je preprosto in veliko ceneje, kot če ga kupite v trgovini. Zlasti v bogatih letinah, ko je svežega paradižnika naenkrat toliko, da ga je nemogoče porabiti sproti, je sušenje odličen način shranjevanja. To omogoča, da se znebimo velike količine svežega paradižnika in ga uživamo skozi celo leto.
Izbira paradižnika za sušenje
Za sušene paradižnike izberemo vrsto, pri kateri so plodovi manjši, z malo semeni in mesnati, torej vsebujejo manj vode. Slivov paradižnik ali aromatičen jagodni paradižnik sta odlični izbiri, kot tretja možnost pa je češnjev paradižnik. Tudi pelati so primerni, saj imajo manj semen in so mesnati.
Metode sušenja paradižnika
Paradižnik lahko sušimo na več načinov: na soncu, v pečici ali v dehidratorju.
Sušenje na soncu
Tradicionalno paradižnik sušijo na soncu, kar je seveda mogoče le v deželah z vročimi poletji. Pri nas si to lahko privoščijo na Obali, v zadnjih vse bolj vročih poletjih pa tudi po drugih krajih. Za sušenje na soncu paradižnike preprosto prerežite na pol (večje na četrtine), jih položite na pladenj, rahlo potresite z morsko soljo in jih postavite neposredno na vroče sonce, da se posušijo.
A pri sušenju na soncu pogosto nagajajo žužki, mušice (z njimi se borimo z zaščitnimi mrežami proti komarjem), pa muhasto sonce, ki se ravno v »tistih dneh« praviloma skrije za oblake. Po nekaj urah, oziroma na soncu po treh dneh, delno posušene stisnemo skupaj, da izravnamo navznoter zvite robove, tako se hitreje posušijo do konca.
Sušenje v pečici
Sušenje paradižnika v pečici vam omogoča, da se izognete vsem izzivom, povezanim s sušenjem na soncu, ne glede na vreme. V pečici se suši »le« kakšne 4 ure, odvisno od želene stopnje posušenosti. Čas sušenja je odvisen tudi od debeline paradižnika. Pečico lahko segrejete na 100-130 °C za hitrejše sušenje ali na okoli 50 °C za bolj počasno in nežno sušenje.
Sušenje v dehidratorju
Sušenje paradižnika v dehidratorju ima enake prednosti kot uporaba pečice. Edina možna slabost dehidratorja je hrup (in to le, če vas moti), prednost pa je, da sprostite svojo pečico, da jo lahko uporabljate za druge stvari. Paradižnik razpolovite, rahlo posolite in ga postavite na pladenj (ali rešetke) dehidratorja.
Priprava in sušenje paradižnika v pečici
Za sušenje paradižnika v pečici je priporočljiva uporaba papirja za peko na pekaču. To preprečuje, da bi se paradižniki prijeli in omogoča lažje odstranjevanje.
- Paradižnik najprej operemo in osušimo.
- Prep polovimo ga. Večje paradižnike lahko narežemo na četrtine.
- Nadevajte ga na nizek pekač, ki ga predhodno obložite s peki papirjem. Razpolovljeni del naj bo obrnjen navzgor.
- Paradižnik sušimo v ventilacijski pečici na 130 stopinj kakšno uro, potem pa zmanjšamo temperaturo na 100 stopinj (ali manj, odvisno od pečice) in sušimo, dokler le-ta ni posušen. Čas sušenja je odvisen od debeline paradižnika in seveda želje, kako dobro posušen paradižnik želimo imeti.
- Če paradižnik med sušenjem spusti preveč vode, jo vmes odlijemo, da skrajšamo čas sušenja.
Sušen paradižnik s česnovo in origanovo polivko
Sestavine (za približno 0,5 kg slivovega paradižnika):
- 1 dcl olivnega olja
- 4 stroki česna
- žlička origana
- sol
Postopek:
- Paradižnik operemo in osušimo.
- Narezane paradižnikove polovičke obrnemo navzgor.
- Pripravimo polivko iz olivnega olja, strtega česna in origana, ter jo nanesemo na vsako polovičko.
- Vsako polovičko paradižnika še malo solimo.
- Položimo jih na pekač obložen s peki papirjem in sušimo v pečici po zgoraj opisanem postopku. Če boste pretiravali s polivko, bo čas sušenja daljši.
Pekoč sušen paradižnik s sladko-kislim balzamičnim prelivom
Sestavine:
- slivov paradižnik
- balzamični preliv (balzamični preliv ni enak balzamičnemu kisu, je pa narejen na njegovi osnovi)
- sol
- sveže zmlet čili (po želji)
Postopek:
Paradižnike pripravimo enako kot pri česnovi varianti, le da namesto česnove polivke uporabimo balzamični preliv. Če želimo pekočo varianto, po njem zmeljemo še sveže zmlet čili. Kombinacija pekočega čilija in sladko-kislega preliva je odlična, vendar lahko čili izpustite, če imate težave s pekočimi jedmi.
Sušen paradižnik brez polivke
Seveda lahko paradižnik posušimo tudi brez vsake polivke med sušenjem. Dodamo edino sol, da izboljšamo okus in pospešimo izločanje vode.
Shranjevanje sušenega paradižnika
Paradižniki so dovolj suhi takrat, ko so še nekoliko mehki na pritisk, podobno kot suhe marelice. Paradižnik je primeren za vlaganje v olje, ko je na zunaj suh, v notranjosti pa še nekoliko mehak, kar preverimo z rahlim pritiskom s prsti. Če so bolj suhi, trši in usnjati, jih shranite v platneni vrečki za sprotno rabo ali pa jih zmeljete in uporabljate kot začimbo.
- Čiste kozarce, ki smo jih prej sterilizirali v pečici na 110 stopinj, napolnimo s suhim paradižnikom.
- Po želji lahko med paradižnike dodate suha zelišča in/ali česen.
- Zalijemo z olivnim oljem, tako da so paradižniki popolnoma potopljeni v olje, in neprodušno zapremo. Uporabite majhne steklene kozarce, saj manj izpostavljenosti zraku pomeni boljšo ohranitev. Izogibajte se uporabi kovinskih kozarcev ali pločevink, saj lahko ustvarijo kovinski okus.
- Hranimo jih v temnem in hladnem prostoru. Okusi se sčasoma izboljšajo. Pred uporabo paradižnik pustite stati vsaj nekaj dni, po možnosti dlje.
- Pomembno: Če uporabljate sveža zelišča in česen, kozarce obvezno shranite v hladilniku. Če uporabljate posušena zelišča, lahko paradižnik v olju hranite pri sobni temperaturi.
- Če so paradižniki dobro posušeni in shranjeni v neprodušni vrečki ali posodi, bodo zdržali nekaj mesecev v hladilniku.
Kulinarična uporaba sušenega paradižnika
Sušen paradižnik je izjemno vsestranski in se odlično obnese ob različnih prigrizkih in narezkih, v solatah, slanih pitah ali pa kot slasten nadev za bruskete in burgerje. Njegov izrazit, močan okus v primerjavi s svežim paradižnikom obogati številne jedi.
Recepti za pesto iz sušenega paradižnika
Receptov za rdeči pesto iz sušenega paradižnika je na stotine, vsi pa so na videz bolj ali manj okusni. Postopek pri vseh je enak: sestavine enostavno zmiksajte s paličnim mešalnikom ali v multipraktiku, da dobite ne preveč gladko zmes, s katero lahko zabelite testenine ali jo namažete na opečene kruhove rezine.
Pesto po sicilskem receptu
Po sicilskem receptu sodijo v rdeč pesto naslednje sestavine:
- suhi paradižniki
- pinjole
- slaniki
- sveža bazilika
- timijan
- strok česna
- oljčno olje
- sol in oster feferon
Česen bi prej kazalo na hitro prepražiti na olju, dodati druge zmiksane sestavine, pustiti, da česen prispeva svoj duh in ga nato odstraniti.
Drugi recept za pesto
Ta recept predlaga naslednje sestavine:
- suhi paradižniki
- oljčno olje
- bazilika
- česen
- kapre
- slaniki
- oster feferon
- na kolobarje narezane črne in zelene oljke, ki jih je treba pestu dodati na zadnje.
Najenostavnejši recept za pesto (furlanski)
Najenostavnejši recept, ki prihaja iz Furlanije, pa predvideva samo:
- suhe paradižnike
- obilo česna
- šopek bazilike
- nastrgati sir montasio
- oster feferon
- oljčno olje
Paradižnike je treba pustiti nekaj ur v vodi z žlico kisa. Če nam tak pesto služi kot omaka za testenine, mu kaže dodati pol zajemalke vode, v kateri so se kuhale testenine, preden slednje zabelimo s pestom.
tags: #recept #za #susen #paradiznik