Uvod v Rdeči Fižol in Stročnice
Metuljnice ali stročnice (Fabaceae) so obsežna družina rastlin, ki jih poznamo predvsem po užitnih plodovih, tako imenovanih strokih, v katerih so spravljena semena. Gre za tretjo največjo rastlinsko družino s kar 19 000 znanimi vrstami, med katerimi je veliko kulturno in ekonomsko pomembnih, saj poleg žit predstavljajo drugi najpomembnejši prehranski vir na svetu.
Uživanje stročnic je tesno povezano z začetki človeške civilizacije, saj dokaze o uživanju stročnic najdemo tako v Aziji in Ameriki kot tudi v Evropi že izpred več kot 8000 let. Rdeči fižol, ki je pomemben predstavnik stročnic, prihaja k nam iz Južne Amerike.
Osnovna Hranilna Sestava Rdečega Fižola
Rdeči fižol je beljakovinsko bogato živilo, ki je odličen vir beljakovin in prehranskih vlaknin. Poleg tega ima tudi nizko vsebnost sladkorja. Še posebej BIO rdeči fižol, ki je predhodno kuhan v slanici in primeren za neposredno uživanje, je gojen brez uporabe kemikalij z inovativnimi tehnologijami.
Fižol ledvičast je odličen vir folne kisline ter dober vir kalija in magnezija. Poleg tega vsebuje minerale kot so: železo, cink, baker, fosfor, kalcij, mangan in selen ter vitamine iz skupine B. Povprečna hranilna vrednost rdečega fižola na 100g znaša 1334 kJ / 317 kcal. Vsebuje tudi majhno količino maščob, in sicer manj kot 0,2g, od tega nasičenih 0,1g.
Pri nakupu že pripravljenega rdečega fižola v slanici je pomembno upoštevati sestavine, ki običajno vključujejo rdeči fižol, vodo in jodirano sol. Rdeči fižol se hrani na suhem in temnem mestu pri temperaturi od 0 do 25 ° C ter zaščiten pred zmrzaljo.
Antioksidativna Moč Rdečega Fižola
Rdeči fižol, podobno kot njegov sorodnik fižol Adzuki, po zadnjih raziskavah spada med živila z največ antioksidanti. Ob bok ga lahko postavimo celo borovnicam. Njegovo značilno rdečo barvo mu dajejo antocianini, ki so njegovi najbolj aktivni antioksidanti. Ti se v rastlini nahajajo, da jo obvarujejo pred mikrobi in insekti, naše telo pa varujejo pred prostimi radikali (odpadnimi celicami kisika) in s tem posledično pred nastankom mnogih bolezni. Antocianini spodbujajo krvni obtok in nižajo količino holesterola v krvi.
Zdravstvene Koristi Uživanja Stročnic
Številne študije dokazujejo pozitiven vpliv polnovredne rastlinske prehrane, vključno s stročnicami, na naše zdravje. Med drugim zmanjšujejo tveganje za:
- Srčno-žilne bolezni
- Visok krvni tlak
- Sladkorno bolezen tipa 2
- Možgansko kap
Zanimivo je, da je obsežna raziskava iz leta 2004 ugotovila, da je edino povezavo med dolgim življenjem in prehrano mogoče potegniti prav z uživanjem stročnic. Redno uživanje stročnic znižuje LDL holesterol in nivo trigliceridov ter uravnava krvni tlak. Prav tako pomaga pri uravnavanju telesne mase in znižuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Stročnice, kot živilo z nizkim glikemičnim indeksom, koristijo tudi sladkornim bolnikom, saj pomagajo pri uravnavanju sladkorja in znižujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Visoka vsebnost vlaknin v stročnicah ugodno vpliva tudi na prebavo in oblikovanje naše črevesne mikrobiote, ter tako pomembno vpliva na zdravje našega črevesja.
Leča: Čudež prehrane [Celoten dokumentarni film]
Rdeči Fižol v Prehrani in Priprava
Stročnice so hranilno izjemno bogata živila, saj poleg kompleksnih ogljikovih hidratov vsebujejo še dobršen delež beljakovin, prehranskih vlaknin, vitamine B kompleksa ter železo, baker, cink, magnezij, mangan in fosfor. Med razvojem plodov v semenih akumulirajo večje količine beljakovin, kar jih uvršča med najboljše rastlinske vire beljakovin.
Stročnice vsebujejo večje količine esencialnih aminokislin lizin in treonin, ki ju sicer primanjkuje v žitih, medtem ko z žiti zaužijemo dovolj metionina, ki ga primanjkuje v stročnicah. Kombinacija stročnic in žit tako zadosti vsem potrebam po esencialnih aminokislinah tudi pri veganski prehrani. Omenjena kombinacija je zelo pogost osnovni tradicionalni obrok v številnih državah, kot je na primer riž in rdeč fižol v Južni Ameriki, čičerikin humus in »pita« kruh na Arabskem polotoku, riž in leča v Indiji itd. Z rednim uživanjem fižolovih jedi telo bogatimo s fosforjem in vlakninami.
Za pripravo suhega fižola je priporočljivo, da se fižol namoči čez noč in ga nato temeljito spere pod tekočo vodo. Mnogi se pogostejšega uživanja stročnic izogibajo prav zaradi njihovega slabega slovesa o tem, da napihujejo in povzročajo vetrove. Študije kažejo, da gastrointestinalni simptomi po nekaj tednih rednega uživanja stročnic pri večini ljudi povsem izzvenijo. V tem času se namreč naša mikrobiota privadi in nekoliko preoblikuje, tako da v črevesju med prebavo stročnic nastaja manj plinov. Pri fižolu ne smejo manjkati semena kumine in gorčice, odlično prijateljstvo pa sklepa s čebulo, korenjem, koruzo, krompirjem in paradižnikom.
