Rdeče zelje (Brassica oleracea var. capitata f. rubra), znana tudi kot vijolično zelje, je ena najbolj presenetljivih in cenjenih zelenjadnic, tako zaradi svoje intenzivne vijolične barve kot zaradi odličnih hranilnih lastnosti. Ta zelenjava je dvoletnica, čeprav lahko svoj življenjski cikel zaključi v enem samem letu, če je izpostavljena nizkim temperaturam, kar je lastnost, ki jo je podedovala od svojih divjih prednikov. Njegova oblika je zaobljena, z gladkimi listi rdečkaste ali temno vijolične barve. Barva listov se razlikuje glede na sorto in mesto sajenja. Gojenje rdečega zelja, čeprav zahteva nekaj predanosti, je odlična možnost za tiste, ki iščejo produktivno, odporno, hranljivo in vsestransko zelenjavo za kuhinjo.
Značilnosti in uporaba rdečega zelja
Rdeče zelje je razvrščeno kot pridelek za hladno sezono in lahko prenese rahle zmrzali, celo kratkotrajne temperature do -10 °C. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Zelje ni občutljivo na fotoperiodo za cvetenje; po prehodu skozi mladično fazo se odziva predvsem na temperaturo. Gojimo ga lahko celo leto, saj rdeče zelje ni namenjeno samo praznovanju sv. Martina.
Zelje je priljubljena zelenjava, ki jo lahko gojite v rastlinjaku ali na prostem. Pri nas je po priljubljenosti zelje na prvem mestu. Poleg rdečega poznamo tudi belo zelje. Rdeče zelje največkrat uporabljamo za pripravo sladkega zelja, svežega pa kot solato. Uporablja se predvsem kuhano, lahko pa ga pripravimo tudi surovega, v solatah ali fermentiramo. Zelje vsebuje antioksidante in protirakave snovi. Pospešuje metabolizem in zavira razvoj raka. Sveže zelje in njegov sok pomagata pri črevesnih težavah, čiru na želodcu, boleznih ščitnice, cirozi jeter, slabokrvnosti, nervozi in depresiji. Uporabljamo ga tudi kot dietno hrano pri shujševalnih kurah. Zelje je zelo malo kalorij, sestavljena je večinoma iz vode in z visoko vsebnostjo vlaknin, kar spodbuja prebavo in pomaga pri dietah za nadzor telesne teže. V zelju je malo maščob, veliko več je mineralnih snovi. Kislo zelje je pozimi najpomembnejša zaščita našega telesa pred tegobami prehlada, gripe, pa tudi težjih, nevarnejših bolezni.
Izbira semen in sort rdečega zelja
Če nameravate kupiti semena, je pomembno vedeti, katero vrsto zelja želite gojiti. Zelje delimo na zgodnje, polzgodnje in pozne sorte. Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave. Na policah trgovin dobite seme hibrida Tucana F1 in Ditmarja, ki sodita med zgodnje sorte. Rdeče zelje Koda je odlična sorta za ljubiteljsko gojenje, je zgodnja sorta, namenjena poletni žetvi. Za kisanje je najbolj priljubljeno še vedno varaždinsko zelje, vendar ne pozabite, da je za ta namen odlično tudi ljubljansko zelje, pa še bolj sladko je, če ga jemo v sveži solati. Samo za svežo solato pa je najboljše prav gotovo futoško zelje, čeprav njegova glava ni trdno sklenjena. Tudi vrtičkarjem je dostopno seme hibrida Atria F1, ki je namenjen kisanju. Novejša sorta za svežo uporabo je koničasto zelje, ki je trenutno v Evropi najbolj priljubljeno zelje za svežo uporabo.
Setev in kalitev rdečega zelja
Čas setve
Zgodnje setve od februarja do marca se lahko opravijo v zaprtih prostorih pod pokrovom v modulih. Setev za sadike zgodnjih sort v zaščiten prostor lahko opravite že februarja. Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Za vzgojo sadike spomladi potrebujete nekoliko več časa kot poleti. Sadiko lahko vzgojite že v dobrem mesecu. Za zelje, vzgojeno za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Setve od aprila do julija sejajte neposredno na prostem, redko, na globino 1 cm, v vrste z razmikom 15 cm. Polzgodne in polpozne sorte zelja lahko posadite neposredno na gredico ali v rastlinjak ali steklenjak. Najprimernejši čas je konec aprila in začetek maja. Kapusnice ne marajo dolgega dneva in vročine, zato jih na vrtu gojimo samo spomladi in jeseni. Jeseni jih sadimo spet od drugega tedna avgusta naprej, kar pomeni, da jih sejemo v juliju, če upoštevamo štiri tedne za vzgojo sadike. Primorci pozne sorte pridelujejo tudi celo zimo.
Priprava substrata in kaljenje
Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Najboljša temperatura za kalitev semena zelja je med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih v tem času kalimo istočasno. Lahko uporabite žarnico, ki bo oddajala pravo temperaturo, ali pa uporabite grelno blazino. Ravno tako kot grah, bob in redkvica tudi zelje kali že pri 5 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Sadike vzklijejo v 7-12 dneh.
Pikiranje sadik
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Ko sadike dosežejo višino približno 6 cm, jih presadite v ločene lončke. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Presajanje sadik na prosto
Priprava gredice
Prvi korak pri setvi semena zelja v gredico je izbira lokacije. Na splošno zelje potrebuje približno šest ur neposredne sončne svetlobe na dan, da lahko pravilno raste. Drug dejavnik pri izbiri območja za ta pridelek je analiza stanja tal. Rdeče zelje raje globoka, s humusom bogata in dobro odcedna tla, vendar se prilagaja srednje teksturiranim podlagam. Najbolje uspeva v rodovitni prsti z veliko humusa, ki zadržuje vlago, in ima pH okrog 6. Ustreza mu srednje težka, glineno-peščena, s hranili bogata tla z nevtralnim do rahlo kislim pH. Zdaj, ko ste izbrali območje za gredico zelja, je pomembno, da pripravite tla, da dosežete največji pridelek. Najpogostejša metoda za sajenje v vrste se imenuje dvojno prekopavanje, kar pomeni, da prekopljete vsaj 25 centimetrov in nato zemljo obrnete. To močno zrahlja zemljo in omogoči odlično drenažo. Če ne morete kopati tako globoko, lahko naredite plitvo brazdo z motiko ali lopato tako, da jo povlečete po tleh in naredite centimeter globok jarek. To bo še vedno pomagalo pri drenaži, le ne toliko kot dvojno prekopavanje. Ko semena zelja posejete v gredico, jih prekrijte z zemljo.
Čas in način presajanja
Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Jeseni pa jih sadimo spet od drugega tedna avgusta naprej. Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Sadike posadite v vnaprej pripravljeno gredico, če so zrele ali imajo 4 do 5 pravih listov. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček.
Razdalja sajenja
Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Če želimo pridelati manjše glave za sveže solate, potem sadimo zelje bližje skupaj, med vrstami naj bo 40 cm v vrsti pa 30 cm. Tako blizu skupaj sadimo tudi sorte (hibride) s kratko vegetacijo (do 90 dni). Če pa želimo velike glave za kisanje, potem pa naj bo razdalja med vrstami in v vrsti 50 cm. Zgodnje sorte sadite v marcu in aprilu na razdaljo 30×30 cm ali 40×40 cm. Pozne sorte zelja lahko od aprila naprej sejete na gredice v vrtu. Do začetka junija se dobro razrastejo in takrat jih presadite na razdaljo 50×50 cm.
Zaščita po presajanju
Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Nadaljnja nega in vzdrževanje
Zalivanje
Zalivanje je nujno, zlasti za zgodnje zelje. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zalivanje mora biti pogosto, brez poplavljanja tal, saj lahko odvečna voda povzroči gnitje korenin. Vlažnost zeljne gredice naj bo približno 65-odstotna. Z nastavitvijo rastlinjaka lahko povečate vlažnost. Pazite, da zalivate od spodaj, da se voda ne nabira na listih. Če želite čvrste glave zelja, mu zagotovite veliko vlage. Zrele rastline zelo dobro izkoristijo tudi manjšo količino padavin in rose. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat.
Gnojenje
Za zagotovitev njegovega razvoja je priporočljivo gnojilo za dno z zrelim gnojem ali kompostom. Zelje potrebuje zelo veliko dušika. Vse kapusnice je treba močno gnojiti, ker razvijejo veliko listov oz. oblikujejo glave. Zelje lahko dognojujemo tudi z gabezovo prevrelko, ki je ravno tako bogata s kalijem. Med vegetacijo ga lahko dognojujete tudi s pripravki na osnovi morskih alg. Zelje z daljšo vegetacijo lahko dognojujete tudi z dušičnimi gnojili v času sklepanja glav in ob sklenitvi glav. Zadostna količina hranil je tista, ki bo omogočila pridelavo želenega pridelka zelja. Med organskimi gnojili je bistvenega pomena kakovosten hlevski gnoj. Zelje potrebuje dovolj dušika, da razvije čvrsto očesno zrno.
Zastirka in obdelava tal
Redno okopavanje in pletje spodbujata prezračevanje in zmanjšujeta konkurenco plevela. Zelje bo manj dovzetno za bolezni, če bo imelo dovolj kisika in ne bo zadušeno med pleveli. Zelju od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Zastirka s slamo 10 cm debeline izboljša zadrževanje vlage in stabilizira temperaturo tal. Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal.
Varstvo pred škodljivci in boleznimi
Zelje potrebuje več nege kot redkvice, da se razvije čvrsta in polna gomoljnica. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na metulja kapusovega belina (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu. Kasneje največ škode na zelju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«.
Med škodljivci zelja na mladih rastlinah opazimo predvsem bolhače in njihove luknjice, korenine objedajo ličinke kapusove muhe. Ličinke kapusove hržice sesajo zelje, zato to ne naredi glav. Kapusova vešča odlaga jajčeca na liste gostiteljskih rastlin. Kapusov mol je še en metulj, katerega gosenice lahko uničijo prihodnje pridelke zelja. Gosenice se hranijo v glavicah in jih onesnažujejo s svojimi izločki.
Večino bolezni kapusnic povzroča vlaga, zato naj bodo tla enakomerno vlažna, a ne razmočena. V kislih tleh in ob neprimernem kolobarju se pojavi golšavost kapusnic (Plasmodiophora brassicae). Rastline so šibke in postopoma izginejo iz grud. Ta gliva lahko prezimi v tleh in brez posredovanja počaka 5-6 let. V primeru pojava ne pomaga nobena kemična zaščita. Poleg golšavosti opazimo tudi črnobo kapusnic, kapusovo plesen in viroze. Pogost sovražnik ne le kapusnic, temveč skoraj celotnega vrta, so legendarni polži. Zato priporočamo preventivno ukrepanje proti polžem skupaj s sajenjem. Zelo učinkovita sestavina je železov fosfat, ki ga najdete v sredstvih za zatiranje polžev.
Preventivni ukrepi in zaščita
- Pokrivanje: Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
- Naravne metode: Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
- Sredstva za varstvo: Proti škodljivcem lahko uporabite ustrezna sredstva za varstvo rastlin, vendar vedno skrbno preberite odmerek in upoštevajte varnostne protokole.
6 organskih načinov za preprečevanje in uničevanje zeljnih črvov
Pobiranje in skladiščenje rdečega zelja
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Prva zgodnja zelja lahko režemo že maja. Uporabite jih sproti, zato jih ne posadite preveč, saj se ne skladiščijo dolgo. Ker poleti glave rade pokajo, ga režite nekoliko prej. Najzgodnejši hibridi dozorijo že v 55 dneh. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Pozne sorte na Primorskem gojijo tudi 170 dni. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi.
Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža. Zelje prenese veliko nizkih temperatur in je lahko na vrtu vse do novega leta. Še septembra lahko sadike zgodnjih kultivarjev sadimo v rastlinjak, ko pa se prične zima, lahko tja presadimo tudi odrasle glave in jih posajene skladiščimo pozno v zimo.
Kolobarjenje in sosedske rastline
Medvrstni prostor med zeljem izkoristite za sajenje vrtnin, ki hitro rastejo. Dobri sosedje zelju so grah, fižol, solata, špinača, ki jih lahko sadimo med vrste, da zapolnijo prazen prostor. V vrsto med zelje lahko posadite tudi zeleno. Zelje lahko v mešanih kulturah združujete tudi z bobom, blitvo, endivijo in jajčevcem. Ob robove gredic in med vrste lahko posejete tudi kamilico, koriander ali kimelj, ki izboljšajo okus. Posebej manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato, špinačo. Posamezne sadike zelene med zeljem s svojim vonjem odganjajo kapusovega belina.
Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje. Za pobranim pomladanskim zeljem sledijo por, korenje, repa, koleraba in ostale kasnejše setve. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Zelena, koper, rimska solata, rdeča pesa, pesa in čebula so dobre skupnosti za zelje. Zelja ne sadite skupaj s paradižnikom, jagodami ali fižolom.