Za ugotavljanje kislosti oziroma bazičnosti vodnih raztopin lahko uporabimo nekatere snovi, ki lahko spreminjajo svojo barvo v odvisnosti od kislosti oziroma bazičnosti. Snovi, s katerimi lahko ugotavljamo, ali je neka vodna raztopina kisla ali bazična (ali nevtralna), uvrščamo med indikatorje.
Kaj so naravni indikatorji?
Poznamo naravne indikatorje, ki jih vsebujejo nekatere rastline. Ti indikatorji so vodotopne spojine, ki so v kislem okolju obarvane drugače kot v bazičnem. Takšna snov je tudi rastlina, ki ima zelo lepe cvetove - hortenzija. Barva njenih cvetov je odvisna od kislosti zemlje, v kateri raste rastlina. V kislih raztopinah se lahko obarvajo modro, v bazičnih pa zeleno rumeno.
Rdeče zelje - bogat vir naravnih indikatorjev
Ena izmed najbolj znanih in dostopnih snovi za določanje pH vrednosti je rdeče zelje. Rdeče zelje je zeljna sorta z večjo vsebnostjo antocianov, ki mu dajejo lepo rdeče-vijolično barvo.
Antociani: barvila in njihova vloga
Rdeče zelje vsebuje velike količine različnih barvil, ki jih imenujemo antociani (grš. = moder). Antociani so tisti, ki omogočajo, da se izvleček iz rdečega zelja obarva rdečkasto ob mešanju s kislino in zeleno ob mešanju z bazo. V nevtralnih raztopinah pa modro.
Uporaba izvlečka rdečega zelja kot indikatorja
Iz poskusov vidimo, da se indikator iz izvlečka rdečega zelja ob mešanju s kislino obarva rdečkasto, pri mešanju z bazo pa zeleno. Ugotovimo, da lahko izvleček iz rdečega zelja uporabljamo kot indikator, saj vsebuje veliko različnih barvil, imenovanih antociani. Z njim lahko ugotavljamo, ali je raztopina kisla ali bazična.
Enostaven poskus z rdečim zeljem
Za poskus potrebujemo le rokavice in izvleček rdečega zelja. Čaše s kislino in bazo jasno označimo. V naključnem vrstnem redu v vsako od epruvet nalijemo eno izmed snovi (kislina, baza, destilirana voda). Dna obeh krožnikov napolnimo z indikatorjem iz rdečega zelja. V enega s pomočjo kapalke dodamo kislino, v drugega bazo. Sprememba barve bo pokazala kislost ali bazičnost posamezne raztopine.
Primerjava z drugimi znanimi indikatorji
Med najbolj znane in uporabljane naravne indikatorje prištevamo tudi indikator lakmus, ki se pogosto uporablja v obliki lakmusovega papirja.
Lakmusov papir
Kaj smo se naučili o uporabi lakmusovega indikatorja? Če želimo ugotoviti, ali je snov kisla, moramo uporabiti moder lakmusov papir, saj se v njej obarva rdeče. Če pa želimo ugotoviti, ali je snov bazična, moramo uporabiti rdeč lakmusov papir, saj se v njej obarva modro.
Mjerenje pH vrijednosti crvenim kupusom
Zelje: kulturna rastlina in vir zdravja
Zelje (Brassica oleraceae var. capitata) je kulturna rastlina, ki spada v družino kapusnic iz skupine križnic, ki izvirajo iz Sredozemlja in Male Azije. V številnih državah sta belo in rdeče zelje najpomembnejši vrtnini, takoj za paradižnikom. Zelje je uvrščeno med vrtnine z najnižjo energijsko vrednostjo, obenem pa je vir prehranskih vlaknin, mnogih vitaminov, mineralov in drugih sekundarnih rastlinskih metabolitov, med katerimi so najpomembnejši glukozinolati. Rdeče zelje v primerjavi z belim zeljem vsebuje večje količine vitamina C in E ter fenolnih snovi. Zelje ima zaradi velike vsebnosti antioksidantov močan antioksidativen učinek, s čemer preprečuje razvoj degenerativnih bolezni, ščiti celice pred poškodbami in deluje varovalno na srčno-žilni sistem.
Biološko kisanje zelja in nastanek mlečne kisline
Zelje je lahko z biološkim kisanjem predelano v kislo zelje. Sol povzroči izhajanje vode iz celic zelja in tako se ustvari tekočina, v kateri se lahko odvija proces kisanja. Poleg tega sol prepreči razvoj škodljivih bakterij oziroma kvarjenje zelja in ohranja hrustljavost zelja s preprečevanjem delovanja encimov, ki povzročajo mehčanje. Pripravljeno zelje zapremo v posodo, da ustvarimo anaerobne pogoje oziroma preprečimo dostop kisika. V takšnih pogojih se lahko razvijejo mlečno kislinske bakterije in se začne biološko kisanje. Poteka proces fermentacije, kar pomeni, da bakterije spremenijo glukozo v mlečno kislino in druge spojine, katere dajejo zelju značilno aromo in okus. Prvoten pomen kisanja zelja je bil konzerviranje, v današnjem času pa je kislo zelje zaželjeno v prehrani zaradi karakteristične arome in okusa ter seveda bogate prehranske vrednosti. Kislo zelje obogati našo prehrano z zanimivimi okusi in aromo, istočasno pa zaradi vsebovanih hranil ugodno vpliva na imunski sistem, zato ga je posebej koristno uživati pozimi. Vsebuje vitamin C, folno kislino in vlaknine, zato je v uravnoteženi prehrani zelo zaželjeno.
