Rdeča pesa, priljubljena korenovka, je nepogrešljiva zelenjava v mnogih kuhinjah, cenjena zaradi svoje vsestranskosti in bogate hranilne vrednosti. Njeni zeleno-rdeči koreni in zeleni listi se uporabljajo za solate, ozimnico, marmelade in namaze. Pesa izvira iz Sredozemlja in je danes na voljo vse leto, čeprav je glavna sezona obiranja oktobra in novembra.
Sorte rdeče pese
Na voljo je veliko različnih vrst rdeče pese, ki se razlikujejo po obliki in barvi. Najbolj znani sorti sta:
- Detroit 2: stara evropska sorta z ovalno obliko gomolja.
- Noire d'Egypte: srednje zgodnja sorta, ploščate okrogle oblike.
Poleg značilne rdeče pese v trgovinah redkeje najdemo tudi bele, rumene ali oranžne in rožnate sorte. Dolga pesa se lažje reže in pri tem nastane manj odpadka.
Sajenje in vzgoja rdeče pese
Priprava semen in setev
Semena rdeče pese so nekaj posebnega; to, kar najdete v vrečkah, niso semena, ampak grčasti plodovi, v katerih se skrivajo semena. Iz enega samega ploda lahko vzklijejo dve do tri rastline. Za pospešitev kaljenja semena čez noč namočite v vodi.
- Setev v platojčke (sadike): Platojčke napolnite s substratom, v vsak razdelek položite po en plod, nato prekrijete s tanko plastjo substrata. Sejete lahko od marca do julija ali celo avgusta. Pesa kali približno 7 do 14 dni, idealna temperatura kalitve je okoli 20 °C (minimalno 8 °C). Ko vzklije več rastlinic iz enega ploda, pustite najmočnejšo, šibkejše pa odščipnite (nikar ne pulite, da ne poškodujete koreninskega sistema).
- Direktna setev na prosto: Rdečo peso posejte v dnevih za korenino, od začetka aprila do konca junija. Pripravite sadilne jarke globine okoli 2 cm v okopani in očiščeni gredi. Jarke izdatno zalijte in semena posejte na razdalji približno 10 cm. Pri ročni setvi sejete bolj na gosto, saj boste kasneje redčili. Jarke zagrnite in ne zalivajte po vrhu, nato celo površino pohodite, da semena dobijo stik z zemljo.
Sadike rdeče pese lahko presejete na prosto, ko dosežejo velikost okoli 10 centimetrov in razvijejo 2-4 prave liste. Zanimivo je, da so koreni lepši in debelejši kot pri tistih, ki jih sejemo direktno na gredice.
Presajanje na prosto in nega
Za uživanje v sveži rdeči pesi celo sezono, jo sadite v tri do štiritedenskih razmakih, približno do enega meseca pred prvo jesensko zmrzaljo. Rdečo peso lahko pridelujete na vrtičkih, na visoki gredi ali v posodah (lonci naj imajo premer vsaj 45 cm in globino vsaj 20 cm).
- Lega in zemlja: Pesa najbolje uspeva na sončni legi v nekoliko vlažnih, zračnih in dobro humoznih tleh. Nezahtevna je za vzgojo. Pred sajenjem naj bodo tla vlažna, kar bo omogočilo razvoj globokega koreninskega sistema.
- Gnojenje: Rdeča pesa spada med korenovke in ne mara gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Tudi na splošno ne mara preveč pognojenih tal. Najboljša izbira je domač kompost. Pesa potrebuje največ kalija, malo manj fosforja in najmanj dušika. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja in manjši razvoj korena.
- Zalivanje in zastirka: Za sočne in slastne korene rdeča pesa potrebuje enakomerno vlago, sicer lahko koreni razpokajo ali se začnejo sušiti. Redno zalivanje zmanjšuje verjetnost, da bi korenine olesenele ali se razcepile. Uporaba zastirke (gabezova zastirka) skorajda odpravi potrebo po zalivanju v sušnih obdobjih ter pletju in okopavanju. Zastirka tudi preprečuje pepelasto plesen.
- Razdalje: Peso sadite na razdalji od 10 do 15 centimetrov, medvrstna razdalja pa naj bo okoli 20-30 centimetrov. Gosto setev je treba redčiti, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm.
- Zaščita pred soncem: V poletnih dneh jo pred pripeko lahko zaščitite tako, da jo posadite v bližino večjih rastlin (kumarice, koruza, fižol).
Dobri in slabi sosedje
Dobri sosedje rdeče pese so solata, čebula, fižol, koleraba, kumare, česen, bučke, črna redkev, drobnjak, peteršilj in koruza. Slaba soseda pa sta krompir in špinača.
Bolezni in škodljivci rdeče pese
Za zmanjšanje težav z boleznimi in škodljivci je pomembno upoštevati kolobar, izbirati bolj odporne sorte in zdrav semenski material, paziti, da zemlja ne bo preveč pognojena, ter uporabljati mešano zasaditev.
Najpogostejše bolezni
Med najpogostejšimi boleznimi so:
- Pesna listna pegavost: Svetle sive lise na listih.
- Pesna rja
- Pepelasta plesen
Pomembno je redno pregledovanje rastlin in ukrepanje ob prvih znakih bolezni. Priporoča se škropljenje z naravnim pripravkom iz leonardita za boljšo odpornost rastlin.
Škodljivci
Med škodljivci, ki povzročajo škodo na rdeči pesi, so:
- Polži: Grizljajo rastline ob vlažnih dneh. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki.
- Listne uši: Mlade sadike so še posebej okusne za uši.
- Strune
- Pesna muha
- Bolhač
Za preprečevanje napadov se lahko preventivno pomaga s pokrivanjem grede z vrtno kopreno ali s sajenjem kapucink ob rob gredice, ki s svojim vonjem odganjajo uši in polže. V primeru že napadenih rastlin si lahko pomagate s škropivom iz tobaka ali kopriv, ali pa gredico pokrijete z gosto tkano mrežo. Mreža je idealna zaščita tudi pred ptiči, ki radi pokljuvajo mlade rastline.
Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem se lahko uporablja tudi domače škropivo iz sode bikarbone (4 l tople vode, 1 žlica sode bikarbone, 2-3 žlice rastlinskega olja in kapljica detergenta). Škropljenje se začne pred poletjem, v primeru bolezni pa se okuženi deli porežejo in škropi tri dni zaporedoma.
Obiranje rdeče pese
Rdečo peso lahko pobirate skozi celo leto in v različnih obdobjih rasti, ko doseže želeno velikost. V toplejšem obdobju dozori v dveh mesecih, v hladnejšem v 3-4 mesecih. Pobirajte jo, ko gomolj doseže premer od 5 do 10 cm. Okrogle sorte dozorijo prej in jih je lažje pobirati kot podolgovate.
- "Baby" pridelek: Nekateri jo pobirajo kot majše, še ne razvite gomolje, ki so sladki in nadvse slastni (približno 4 cm premera). Užitni so tudi mladi listi rdeče pese, ki se lahko uporabljajo kot špinača.
- Zrel pridelek: Starejši koreni so velikokrat brez arome, postanejo vlaknasti in leseni. Prvo setev se pobira od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra za ozimnico.
Pobiranja se lotite previdno, saj je pesa precej občutljiva. Uporabite vile. S prsti nežno odstranite zemljo ter odrežite liste, vendar pustite od 2 do 3 centimetre pecljev in koreninice. Stebelnih listov ne smete odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel "krvaveti" in izgubljati sok.
Rdeča pesa dobro prenaša zmrzal in jo lahko pustite nekaj časa zunaj, če jo zaščitite s slamo, listjem ali praprotjo.
Kako gojiti peso od semena do žetve
Vlaganje rdeče pese za ozimnico
Vlaganje rdeče pese je preizkušen način shranjevanja, ki ga uporabljajo že generacije. Pravilno pripravljena pesa ohrani svojo barvo, čvrstost in sladkobo, zato jo radi dodajamo solatam ali jo postrežemo kot prilogo.
Kdaj je pravi čas za vlaganje?
- Jesenska sezona: Najprimernejši čas za vlaganje je jeseni, ko so gomolji popolnoma dozoreli. Takrat je pesa najbolj aromatična, njena barva pa intenzivna. Prehitro pobrana pesa je lahko vodena in manj obstojna.
- Upoštevanje vremenskih pogojev: Ne odlašajte z obiranjem pred prvim večjim mrazom, saj lahko nizke temperature vplivajo na strukturo gomolja in zmanjšajo kakovost vložene zelenjave.
Izbor in priprava pese
- Izbor gomoljev: Za vlaganje so najboljši srednje veliki gomolji, saj se enakomerno skuhajo in so primernejši za rezanje. Zelo veliki primerki so lahko vlaknasti, majhni pa izgubijo preveč volumna pri kuhanju.
- Priprava na kuhanje: Peso je priporočljivo najprej dobro oprati. Ne odstranjujte koreninic in peclja, saj s tem preprečite iztekanje soka. Kuhajte jo v neolupljeni obliki, dokler ni mehka, šele nato odstranite lupino.
Postopek vlaganja
- Kuhanje in rezanje: Pesa naj se kuha približno eno uro, odvisno od velikosti gomoljev. Ko se ohladi, jo olupite in narežite na rezine ali kocke. Pomembno je, da so kosi enakomerni.
- Priprava kisa in začimb: Osnova za vlaganje je mešanica kisa, vode, sladkorja in soli. Najpogosteje se uporablja razmerje 1:1 med vodo in kisom, sladkor pa se doda po okusu. Za bogatejši okus lahko dodate še lovorjev list, klinčke, cimet ali hren.
- Vlaganje v kozarce: Očiščeno in narezano peso naložite v sterilizirane kozarce, nato prelijte z vrelo mešanico kisa. Kozarce zaprite, postavite na toplo mesto in jih počasi ohladite.
Na kaj moramo biti pozorni?
- Higiena in sterilizacija: Pri vlaganju je ključna čistoča. Kozarci morajo biti sterilizirani, pokrovčki nepoškodovani.
- Pravilno razmerje sestavin: Premalo kisa ali soli lahko povzroči kvarjenje, preveč pa preoster okus. Upoštevajte preverjene recepte.
- Shranjevanje: Vložena pesa mora biti shranjena v hladnem in temnem prostoru, idealna je shramba ali klet.
Obstojnost vložene pese
Pravilno pripravljena vložena pesa lahko zdrži do enega leta, vendar je okus najboljši prvih šest mesecev. Če opazite motno tekočino, neprijeten vonj ali napihnjen pokrov, kozarec zavrzite, saj so to znaki, da vlaganje ni uspelo.
Zdravilne lastnosti rdeče pese
Rdeča pesa je ena najbolj zdravih sort zelenjave na svetu, prava zakladnica zdravja. Bogata je z dragocenimi minerali, vitaminom C, kalijem, folno kislino, fosforjem, železom, manganom in kobaltom.
- Betanin: Rdečo barvo dolguje pigmentu betaninu, ki je močan antioksidant. Preprečuje nastanek tumorjev, izboljšuje splošno počutje, deluje sproščujoče in izboljšuje razpoloženje.
- Folna kislina: Ugodno vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti (še posebej za slabokrvne). Znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem bolezni srca in ožilja.
- Prehranske vlaknine: Pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega trakta in na krvožilni sistem.
- Holesterol: Pomaga pri zniževanju holesterola v krvi.
Rdečo peso je najbolje uživati neprekuhano, saj se tako ohrani največ koristnih snovi. Ob kuhanju je pomembno biti pozoren, saj se betalaini razgradijo pri previsokih temperaturah. Priporočljivo je kuhati rdečo peso največ 15 minut, s paro in pri čim nižji temperaturi. Za večjo ohranitev betalainov jo kuhajte z olupkom in jo olupite šele po kuhanju.