Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed najbolj vsestranskih vrtnin, ki jo lahko uživamo surovo, kuhano, pečeno ali vloženo. Znana je po svojem zemeljskem okusu in aromi ter je hitro rastoča korenasta zelenjava, ki jo gojimo tako zaradi njenih gomoljev kot listov. Zaradi njene prehranske vrednosti jo uvrščamo med superživila, saj je polna antioksidantov, ki preprečujejo vnetja in zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen.
Zakaj je rdeča pesa tako zdrava?
Rdeča pesa je izjemno hranilna in vsebuje ogromno železa, kalija in folne kisline. Kot radi pravijo, je rdeča pesa res dobra za našo kri. Folna kislina spodbuja tvorbo rdečih krvnih celic, obnavlja kri in odpravlja slabokrvnost. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvničk, ki naše telo oskrbujejo s kisikom, medtem ko kalij pomaga pri uravnavanju krvnega pritiska. Betain, zaradi katerega ima svojo značilno barvo, je spojina, ki pomaga izboljšati vsesplošno počutje in deluje sproščujoče na organizem. Sočasno imajo barvila iz skupine betalainov tudi antioksidativne lastnosti, ki pomagajo ohranjati vitalnost srca in ožilja.
Rdeča pesa sodi v skupino nizkokaloričnih živil, saj ima približno 40 kilokalorij na 100 gramov, zato se priporoča tudi pri shujševalnih dietah. Prehranske vlaknine rdeče pese ugodno delujejo tudi na prebavo, saj pomagajo krepiti imunski sistem, zniževati krvni tlak in pozitivno vplivati na srce in ožilje.
Gojenje rdeče pese: Od sajenja do pobiranja
Da bo rdeča pesa kar najbolje uspevala na vašem vrtu, je pomembno upoštevati nekaj nasvetov za gojenje. Rdeča pesa je vsestranska vrtnina in več kot dovolj razlogov je, da si jo vzgojite na svojem vrtu.
Sajenje rdeče pese
Najboljša letna časa za sejanje rdeče pese sta pomlad in jesen. Za spomladansko peso lahko posejete semena takoj, ko se zemlja nekoliko otopli, kar je nekje med aprilom in junijem. Zgodaj jeseni, ko se dnevne temperature že začnejo nekoliko spuščati, je najbolje peso posejati približno pet tednov pred predvidenim datumom prve zmrzali.
Namesto direktnega sejanja na prosto, je bolje, da si spomladi najprej pripravite sadike, saj tako rast ne bo tako odvisna od zunanjih vplivov. V platojčke lahko sejete vse od marca pa do julija ali celo avgusta. Metka po navadi seje okroglo, podolgovato in egiptovsko rdečo peso, da so gredice čim bolj pestre.
Priprava semen
Semena pri pesi so nekaj posebnega. To, kar najdete v vrečkah, pravzaprav sploh niso semena, ampak grčasti plodovi, semena pa se skrivajo v njih. Platojčke napolnite s substratom, v vsak razdelek položite po eno seme oziroma plod, v katerem se nahajajo okoli tri semena, nato prekrijete še s tanko plastjo substrata.
- Če želite pospešiti kaljenje, semena čez noč namočite.
- Pesa kali približno 7 do 14 dni, temperatura mora biti vsaj 8 stopinj Celzija, idealna pa je okoli 20.
- Glede na to, da so v malem plodu okoli tri semena, lahko zrastejo tudi tri rastlinice. V tem primeru pustite najmočnejšo, slabe pa odščipnite (nikar ne pulite, saj lahko poškodujete koreninski sistem).
Presajanje na prosto
Sadike lahko presadite na prosto, ko dosežejo velikost okoli 10 centimetrov. Zanimivo je, da so koreni lepši in debelejši kot pri tistih, ki jih sejemo direktno na gredice. Ko jih presajate, jih presadite s koreninsko grudo, da se koreninice ne poškodujejo.
Če želite v okusni in sveži rdeči pesi uživati celo sezono, jo sadite v tri do štiritedenskih razmakih nekje do enega meseca pred prvo jesensko zmrzaljo. Peso lahko pridelujete na vrtičkih, odlično pa bo uspevala tudi na visoki gredi ali v posodi. Če se odločite za slednjo možnost, izberite lonce, ki imajo premer najmanj 45 cm in globine vsaj 20 cm.
Optimalni pogoji za rast
Pesa potrebuje polno sončno svetlobo, da zraste do svojega potenciala, zato izberite najbolj sončno mesto na vašem vrtu. Najbolj ji ustreza gredica, kjer lahko prejme vsaj šest ur neposrednega sonca dnevno. Najboljša je lahka, bogata, dobro odcedna zemlja z rahlo kislim do nevtralnim pH. Odstraniti je treba kamenje, glino, plevel in vse ostalo, kar bi lahko zmotilo razvoj korenin.
Gnojenje
Pesa spada med korenovke in priporočljivo je, da to upoštevate tudi pri gnojenju. Korenovke namreč ne marajo gnojenja s svežim hlevskim gnojem pa tudi na splošno ne marajo preveč pognojenih tal. Če vendarle za gnojenje uporabljate uležan hlevski gnoj, potem na tisto mesto peso posadite šele po dveh letih. Boljša izbira je domač kompost. Sicer rdeča pesa od hranil potrebuje največ kalija, malo manj fosforja in najmanj dušika. Tina v jamico, kamor posadi sadike, doda še malo lesnega pepela, kasneje pa rastline zaliva z gnojilom iz gabeza, ki vsebuje veliko železa, mangana, fosforja, največ pa kalija.
Zalivanje in razdalja sajenja
Pesa bo najbolje uspevala na sončni legi v nekoliko vlažnih, ne preveč pognojenih tleh. Sicer pa je zelo nezahtevna zelenjadnica za vzgojo. Ko jo sadite, naj bodo tla vlažna. Tako bo razvila globok koreninski sistem in tudi koreni bodo veliki. Če želite sočne in slastne korene, naj ima rdeča pesa enakomerno vlago, v nasprotnem primeru namreč lahko koreni razpokajo ali se začnejo sušiti.
- Pesi vsak teden zagotovite vsaj dva centimetra vode, v vročem vremenu pa količino podvojite.
- Peso sadite na razdalji od 10 do 15 centimetrov, medvrstna razdalja pa naj bo okoli 20 centimetrov.
- Če jo sejete direktno na vrt, jo je treba redčiti.
- Za uspešno rast potrebuje vsaj 4 ure sonca dnevno. V poletnih dneh jo pred pripeko lahko zaščitite tako, da jo posadite v bližino večjih rastlin (kumarice, koruza, fižol).
- Če boste uporabili zastirko, zalivanje skoraj ne bo potrebno, razen v zelo sušnem obdobju; enako velja za pletje in okopavanje. Z uporabo zastirke se boste izognili tudi pepelasti plesni.
Škodljivci in bolezni
Če boste upoštevali kolobar, izberite bolj odporne sorte in zdrav semenski material. Če boste pazili, da zemlja ne bo preveč pognojena in če boste upoštevali mešano zasaditev, boste imeli veliko manj problemov z boleznimi in škodljivci.
Dobri in slabi sosedje
Dobri sosedi pese so solata, čebula, fižol, koleraba, kumare, česen, bučke, črna redkev, drobnjak, peteršilj in koruza, slaba soseda pa sta krompir in špinača. Prav tako se izogibajte sajenju te vrtnine dvakrat zaporedoma na isto območje. Zaradi možnosti prenosa škodljivcev pese ne sadite v bližino blitve.
Najpogostejše težave
Najpogostejše bolezni so pesna listna pegavost ter pesna in pepelasta plesen, najpogostejši škodljivci pa polži in listne uši. Pametno je ob rob gredice s peso posaditi kapucinke, ki bodo s svojim vonjem odganjale uši in polže. V kolikor pa ta čas zamudite in bodo uši že napadle rastline, si lahko pomagate s škropivom iz tobaka ali kopriv ali pa gredico pokrijete z gosto tkano mrežo, ki bo preprečila dostop škodljivcem. Mlade rastline rdeče pese namreč radi pokljuvajo tudi ptiči in mreža je v tem primeru idealna zaščita.
Pobiranje rdeče pese
Peso lahko pobirate skozi celo leto in v različnih obdobjih rasti. Nekateri jo pobirajo kot 'baby' pridelek, torej majše, še ne razvite gomolje, ki so sladki in nadvse slastni. Sicer pa peso izkopljite, ko so koreni veliki od 5 do 10 centimetrov. Okrogle sorte dozorijo nekoliko prej, jih je pa lažje pobirati kot podolgovate. V večini primerov je pripravljena za pobiranje v osmih do desetih tednih, bolj valjaste sorte pa potrebujejo še nekaj tednov več.
- Če vas moti nekoliko 'zemeljski' okus, potem pobirajte mlade korene ali pa izberite bolj sladke sorte. Starejši koreni so velikokrat brez arome, postanejo pa tudi vlaknasti in malce 'leseni'.
- Rdečo peso je nekoliko lažje nabirati takrat, ko so tla rahlo vlažna.
- Pobiranja rdeče pese se lotite previdno, saj je precej občutljiva. Tina si pomaga kar z vilami.
- S prsti nežno odstranite zemljo ter odrežite liste, pustite pa od 2 do 3 centimetre pecljev ter koreninice. Liste je priporočljivo potrgati, ko so ti še mladi in sveži.
- Pesa sicer dobro prenaša zmrzal in jo lahko pustite kar nekaj časa zunaj, če jo boste zaščitili s slamo, listjem ali praprotjo.
- Gomolje pobiramo tako, da zrahljamo zemljo in korenino nežno izpulimo. Pri tem pustite vsaj 2 cm stebla, da preprečite iztekanje rdečega soka.
Okusna rdeča pesa: Uporaba v kuhinji
Gomolje rdeče pese lahko kuhamo, pečemo ali kisamo, pisani mladi listi pa so uporabni sveži v solatah ali pa blanširani. Rdeča pesa še zdaleč ni uporabna samo v solati.
Pečena zelenjava z rdečo peso
Popolno pečena zelenjava je hrustljava, sočna in polna okusa, če poznamo nekaj ključnih kuharskih trikov. Če želite, da bo vaša zelenjava v pečici vsakič izpadla hrustljava, sočna in okusna, strokovnjaki predlagajo te preproste nasvete. Rdeča pesa se odlično poda k drugim korenastim zelenjavam in krompirjevim različicam, ki so med najbolj hvaležnimi živili za priloge, ki dopolnijo praznično glavno jed.
Palačinke z rdečo peso
Rdečo peso lahko uporabite tudi za pripravo nenavadnih, a okusnih palačink. Najprej kot običajno pripravimo maso za palačinke: v skledo stresemo moko, dodamo sol in sladkor. Vse skupaj dobro premešamo, nato dodamo še dve jajci, prilijemo približno 50 ml mleka in žlico olja. Pasirano rdečo peso, ki smo jo predhodno skuhali, samo dodamo v maso, da se bo zmes lepo obarvala. Pomembno je, da dobimo gladko in gosto zmes, zato po potrebi lahko dodamo še malo moke, če ni dovolj gosta. Pripravljeno maso pustimo še nekaj minut počivati, nato pa spečemo rožnate palačinke. Za nadev lahko uporabimo kompot, vanilijev puding ali domačo marmelado.
Smuti ali sladoledna pesa na palčki
Smutiji so nadvse priljubljeni, hkrati pa jih lahko uporabimo kot osnovo za odličen in zdrav sladoled, s katerim se lahko posladkamo. Za piko na i pa bodo nad pesinim sladoledom navdušeni tudi naši najmlajši. Potrebujemo rdečo peso, ki ji lahko dodamo nekaj jagod za bolj sladkast okus, pomarančni sok in indijske oreščke. Slednje predhodno zmehčamo v vreli vodi in nato vse skupaj zmiksamo v gladko zmes, ki jo nalijemo v modelčke za sladoled in zmrznemo.
Vlaganje rdeče pese za ozimnico
Vlaganje pese ima pri nas dolgo tradicijo, saj omogoča, da njene bogate hranilne snovi in značilen sladko-kisel okus uživamo skozi vse leto. Čeprav se pri vlaganju del vitamina C izgubi, pesa ohrani vlaknine, minerale in antioksidante. Raziskave kažejo, da betain v pesi podpira zdravje jeter in zmanjšuje vnetne procese (NCBI).
Postopek vlaganja
- Peso skuhamo do mehkega. Še toplo olupimo, tako da jo previdno stisnemo med dlanmi. Za lupljenje ne potrebujemo noža.
- Olupljene gomolje naribamo na kolobarje poljubne debeline (najboljša je približno 3 milimetre).
- Narezano peso naložimo v čiste kozarce. Ne nadevamo je na tesno in povsem polno.
- V loncu zavremo kis, vodo, sladkor in sol. Poljubno lahko dodamo tudi kumino.
- Tekočino prelijemo čez peso in malo premešamo, da se zalijejo vsi kotički. Če se naredi pena, jo poberemo in zavržemo.
- Obrišemo rob in kozarce zatesnimo s pokrovčki.
- Kozarce zložimo v lonec, ki smo ga napolnili z vrelo vodo. Pokrijemo in kuhamo do vretja. Ko zavre, kuhamo še nekje 10-20 minut, odvisno od števila kozarcev, ki jih imamo v vodi in napenjanja pokrovčkov.
Simpatični vrtičkarici sta popolnoma navdušeni nad okusnimi in zdravilnimi zeleno-rdečimi koreni ter zelenimi listi, ki jih med drugim uporabljata za solato. Rdeče pese pridelata veliko; nekaj jo vložita za ozimnico, uporabita jo za solate, skuhata marmelado v kombinaciji z malinami ali pa iz nje naredita namaz.