Rdeča pesa (Beta vulgaris ssp. vulgaris var. conditiva) je dvoletnica iz družine lobodovk, ki jo gojimo kot enoletnico. Njena zgodovina sega v tretje tisočletje pr. n. št. v Mezopotamiji in ob Sredozemskem morju, v naše kraje pa je prišla v začetku 19. stoletja. Danes je cenjena zaradi svoje hranilne vrednosti in številnih pozitivnih vplivov na zdravje, še posebej na vitalnost srca in ožilja.
Hranilna vrednost in kalorična vsebnost
Rdeča pesa je izredno hranilna in zdrava zelenjava, ki jo uvrščamo med nizkokalorična živila. Zgolj 35 do 45 kilokalorij na sto gramov jo postavlja v to skupino, kljub temu pa ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev in višji glikemični indeks. Vsebuje veliko vode, v 8 do 10 odstotkih pa jo sestavljajo ogljikovi hidrati.
V prehrani se uporabljata tako listje kot koren. Koren, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svežega, kuhanega ali pečenega. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del omenjenih barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari ali skupaj z olupkom.
Podroben pregled hranil na 100 g
| Hranilo | Količina na 100 g živila |
|---|---|
| Energija (kcal) | 44 kcal |
| Maščobe skupaj | 0,18 g |
| Ogljikovi hidrati skupaj | 9,96 g |
| Od tega sladkorji | 7,96 g |
| Beljakovine | 1,68 g |
| Vlaknine | 2 g |
| Vitamin C | 3,6 mg |
| Niacin | 0,33 mg |
| Magnezij | 23 mg |
| Železo | 0,79 mg |
| Kalij | 305 mg |
| Fosfor | 38 mg |
Rdeča pesa vsebuje precej ogljikovih hidratov v obliki sladkorjev (sadni, pesni, trsni), lahko prebavljive beljakovine ter kalijeve, kalcijeve, magnezijeve in natrijeve soli. V manjših količinah so zastopani tudi vitamini, kot so karoten, vitamin B1, B2 in C. Je odličen vir folne kisline (vitamin B9), ki ima pomembno vlogo pri presnovi. Vsebuje tudi veliko mangana, fosforja, bakra in cinka.
Zdravilni učinki rdeče pese
Rdeča pesa je cenjena kot "superživilo" zaradi svojega bogatega prehranskega profila in številnih blagodejnih učinkov na zdravje.
Vpliv na srce in ožilje
- Uravnava krvni pritisk: Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom, kar zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. To delovanje je pripisano predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida.
- Izboljšuje srčno cirkulacijo: Pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, še posebej antioksidativnih pigmentov betalainov in v vodi topnih prehranskih vlaknin.
- Znižuje raven homocisteina: Folna kislina v rdeči pesi znižuje raven homocisteina, ki je povezan s tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Vpliv na kri in imunski sistem
- Pospešuje nastajanje eritrocitov: Rdeča pesa je dobra za kri, saj vsebuje precej železa, kalija in folne kisline. Železo je pomembno za nastanek rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom, folna kislina pa ima pomembno vlogo pri formiranju krvi.
- Oskrbuje celice s kisikom: Pesin sok, ki velja za pravo ljudsko zdravilo, oskrbuje kri in celice s kisikom.
- Krepi imunski sistem: Zaradi vsebnosti karotenoidov, železa, folne kisline in vitamina C, rdeča pesa podpira delovanje imunskega sistema.
Antioksidativno in protirakavo delovanje
- Zavira razvoj rakastih tvorb: Antocian, betalain in polifenoli v rdeči pesi delujejo močno antioksidativno, kar naj bi pomagalo zavirati razvoj rakastih tvorb.
- Zmanjšuje oksidativni stres: Polifenoli so kot antioksidanti zelo učinkoviti pri zmanjševanju oksidativnega stresa.
- Barvilo antocianin: Ima zdravilne in razkuževalne lastnosti.
Drugi zdravilni učinki
- Razstrupljanje jeter: Rdeča pesa pomaga pri razstrupljanju jeter.
- Uravnava delovanje ščitnice in prebavo: Ugodno vpliva na delovanje ščitnice in prebavo.
- Znižuje telesno temperaturo: Pesin sok je priporočljivo uživati ob prehladih in pljučnici.
- Pomaga pri prebavi: Kot blago odvajalo, zaradi visoke vsebnosti topnih vlaknin, lahko pomaga pri odpravljanju zaprtja. Prehranske vlaknine rdeče pese pozitivno vplivajo na zdravje prebavnega trakta.
- Izboljšuje fizično sposobnost: Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah.
- Uničuje mikrobe: Sok rdeče pese je zdravilen tudi pri obolenjih želodca, črevesja, jeter, žolča, ledvic, mehurja in sečevoda ter uničuje razne mikrobe, kot je salmonela.
Rdeča pesa po tradicionalni kitajski medicini
Po kitajski tradicionalni medicini ima pesa nevtralno naravo, sladek in rahlo grenak okus ter uravnava delovanje želodca, vranice in trebušne slinavke.
Uživanje rdeče pese
Rdečo peso lahko uživamo surovo, kuhano ali pečeno. Vendar je pomembno vedeti, da toplotna obdelava uniči precejšen del koristnih snovi, predvsem folne kisline in betalainov. Zato je priporočljivo kuhanje na pari ali skupaj z olupkom. Pri kuhanju je pomembno, da temperatura priprave ni previsoka, saj so betalaini občutljivi na toploto in se pri previsokih temperaturah razgradijo. Kuhanje naj ne traja več kot petnajst minut.
Sveže iztisnjen sok rdeče pese vsebuje največ hranilnih snovi in se najlažje absorbira v organizem. V sokovih jo lahko mešamo s sokom korenja, stebelne zelene, peteršilja, špinače, zelja ali brstičnega ohrovta.
Kdaj se uživanje rdeče pese odsvetuje?
- Sladkorni bolniki: Rdeča pesa sodi v skupino živil s srednje visokim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da po njenem zaužitju raven sladkorja v krvi dokaj hitro naraste. Zato uživanje rdeče pese ni priporočljivo za sladkorne bolnike.
- Ledvični kamni: Zaradi vsebnosti oksalne kisline uživanje pese ni primerno za tiste, ki bolehajo za ledvičnimi kamni.
- Dojenčki: Rdeča pesa vsebuje več nitratov kot druga zelenjava, zato se odsvetuje v prehrani dojenčkov, še posebej pred šestim mesecem starosti, saj njihova presnova še ni primerno razvita.
Kulinarična uporaba
V naši kulinariki se rdeča pesa najpogosteje znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t.i. boršč. Njene mlajše liste lahko dodamo solatam, medtem ko lahko starejše uporabimo na enak način kot blitvo ali špinačo.
Rdeča pesa je zelo okusna tudi surova, z nekoliko sladkim okusom, in je primerna kot dodatek solatam, namazom in različnim napitkom.
Recept: Solata iz surove rdeče pese
- 40 dag rdeče pese
- 2 do 3 jabolka
- limonin sok
- 1 kisla kumarica
- 1 žlička naribanega hrena
- 2 žlici smetane
- Žlička sladkorja (ni nujno)
Olupljeno peso in jabolka naribamo, pokapamo z limono, dodamo sesekljano kumarico, hren in smetano. Vse skupaj zmešamo.
Gojenje rdeče pese
Za pridelavo kakovostnih gomoljev mora rdeča pesa zrasti čim hitreje, brez vsakega zastoja. Ne prenaša svežega hlevskega gnoja, zato jo sejemo na drugo poljino. Tla je priporočljivo pognojiti že jeseni z rudninskimi gnojili. Občutljiva je na pomanjkanje mikroelementov, predvsem bora.
Temperatura za kalitev je 8 do 10 °C, optimalna pa 20 do 25 °C. V rastni sezoni je najboljše, če je temperatura med 15 do 23 °C, saj večja vročina pospeši razvoj listov in zmanjša pridelek gomoljev. Za svojo rast potrebuje veliko svetlobe in kot vmesni pridelek med višjimi rastlinami slabše uspeva. Zelo pomembna sta tudi pletev in redčenje. Dolžina osvetljenosti vpliva na velikost listja, moč pa na količino pridelka gomoljev.
Vzgoja in oskrba
Sejemo jo lahko na stalno mesto ali jo vzgajamo s sadikami. Za vzgojo sadik sejemo od februarja do marca v poltoplo gredo. Aprila sejemo na prosto. Pomladanske setve dajo ponavadi predebele, olesenele in slabo obarvane gomolje. Če rastline prizadene mraz, silijo v cvet, zato jih zaščitimo s folijami ali tuneli. Poletna setev daje nekoliko manjše, nežnejše gomolje, ki so primerni za skladiščenje in vlaganje v kis.
Peso le redko vzgajamo s sadikami. Presajamo v vlažnem vremenu do začetka julija na razdaljo 30 x 20 cm. Sadimo lahko tudi sadike, ki jih dobimo pri redčenju. Rdečo peso redno okopavamo in hkrati redčimo. V začetku septembra jo še enkrat dognojimo, ker še vedno raste.
Spravilo
Rdečo peso pulimo sproti, kolikor je potrebno, takoj ko je dovolj debela. Z roko odvijemo cimo tako, da ostaneta na njej vsaj še 2 cm pecljev. Tudi srčne korenine ne odrežemo, sicer pesa "izkrvavi" in med kuhanjem izgubi rdeči sok. Rdečo peso, sejano maja in kasneje, pobiramo jeseni, ko se začnejo listi povešati - konec septembra, začetek oktobra. Nepoškodovane gomolje lahko hranimo v vlažni, hladni kleti vso zimo.
Sorte
V prodaji so sorte, kot so egipčanska (srednje zgodnja, okrogla), bikor (srednje pozna, okrogla) in detroid (srednje pozna, okrogla). Vzgojili so tudi sorte, ki so rumene ali bele, njihove liste pa lahko uporabljamo za špinačo.