Rdeča Pesa in Kalčki: Zakladnica Zdravja

Rdeča pesa (Beta vulgaris) je zelenjava, katere divji prednik izvira tudi iz naših krajev. V prehrani se uporabljata tako listje kot koren.

Splošno o Rdeči Pesi

Koren, ki je zaradi vsebnosti barvil, predvsem betalainov, značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del omenjenih barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari ali skupaj z olupkom. V naši kulinariki se na mizi največkrat znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, medtem ko je v Vzhodni Evropi izjemno popularna juha iz rdeče pese, t.i. boršč.

Prehranske lastnosti rdeče pese

Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, čeprav ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev. Zato niti ni nenavadno, da so iz nje razvili sorto sladkorne pese, iz katere danes pridobivamo sladkor. Betanin se uporablja tudi kot barvilo v prehranski industriji.

Poleg tega rdeča pesa vsebuje sladkor, beljakovine, maščobe, kalcij, magnezij, kalij, fosfor, natrij, železo, žveplo, jod, provitamin A ter vitamina B in C. Rdeči antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev. Vsebuje tudi aminokisline aspargin, glutamin in betain, ki zmanjšujejo količino holesterola v krvi. Vsebuje tudi zelo redke minerale rubidij, cezij, stroncij in kobalt. Slednji je pomemben pri nastajanju vitamina B12, ki sodeluje pri nastajanju krvnih telesc.

Zdravstvene koristi rdeče pese

Zdrava prehrana je eden osnovnih gradnikov zdravja. Rdeča pesa ali sok rdeče pese je eno najboljših živil, ki nam lahko povrne zdravo rdečico na obraz in pomaga v sezoni prehladov.

• Krepi imunski sistem: Rdeča pesa vsebuje obilje vitaminov in mineralov, ki pomagajo krepiti naš imunski sistem, posebej v zimskem času pred prehladi in okužbami. V ljudski medicini je znana tudi uporaba pesinim obkladkov pri povišani telesni temperaturi, zlasti pri otrocih.
• Razstruplja: Sok rdeče pese ali uživanje surovih gomoljev pomaga nevtralizirati strupe, ki se kopičijo v jetrih in ledvicah. Posebej priporočljivo je sok zaužiti zjutraj, na prazen želodec, s čimer telo prejme izjemno dozo energije.
• Za boljšo kri: Rdeča pesa je bogata s folno kislino, kalijem in železom. Priporočljivo je, da ob soku rdeče pese zaužijemo še nekaj vitamina C, ki pomaga bolje izkoristiti železo.
• Znižuje krvni tlak in holesterol: Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom in tako zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. Omenjeno delovanje so pripisali predvsem visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v signalne molekule dušikovega oksida. S sokom rdeče pese preventivno delujemo tudi proti povišanemu holesterolu.
• Pomaga pri prebavnih tegobah: Pri bruhanju in driski nam koristi zlasti kalij, ki ga je v pesi zelo veliko, prav tako pa z uživanjem rdeče pese nadomeščamo tudi druge izgubljene minerale. Rdeča pesa vsebuje tudi veliko vlaknin, zato je njeno uživanje priporočljivo tudi pri težavah z zaprtjem.
• Izboljšuje fizične zmogljivosti: Anorganski nitrati naj bi po nekaterih raziskavah pripomogli tudi k izboljšani fizični sposobnosti, saj pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah. Sok rdeče pese zmanjšuje porabo kisika med vadbo, s tem pa izboljšuje tudi telesno vzdržljivost.
• Pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem: V ta namen je priporočljivo čim pogosteje posegati po soku iz rdeče pese.
• Zmanjšuje tveganje za demenco: Nitrati v rdeči pesi pomagajo prekrvaviti možgane, kar vodi v boljše kognitivne sposobnosti.
• Pomlajuje: Rdeča pesa vsebuje obilje antioksidantov, ki med ostalim preprečujejo tudi prezgodnje staranje kože.
• Preprečuje razvoj tumorjev: Rdeča pesa je zelo dobrodošlo hranilo pri bolnikih z rakom, tudi ob oz. po zdravljenju s kemoterapijo. Antocian, betalain in polifenoli v njej delujejo močno antioksidantno.

Kuhana ali surova rdeča pesa?

Za čim boljši izkoristek hranilnih snovi je surovo peso priporočljivo uživati v čim bolj surovi obliki. Če jo kuhamo, jo dušimo le kratek čas. V surovi obliki jo najlažje zaužijemo v obliki soka. Sok rdeče pese je pripravljen iz ekološko pridelane rdeče pese takoj po obiranju, po nežnem postopku, kar zagotavlja zelo visoko vsebnost pomembnih hranil. Kuhana ali vložena rdeča pesa s termično obdelavo izgubi veliko snovi, predvsem folne kisline.

Uporaba rdeče pese v kulinariki

Največ hranilnih snovi vsebuje sveže iztisnjen sok. V sokovih jo lahko mešamo s sokom korenja, stebelne zelene, peteršilja, špinače, zelja ali brstičnega ohrovta.

Recept: Solata s pečeno rdečo peso in kuskusom/bulgurjem

1. Pečico segrejemo na 200 °C.
2. Peso narežemo na kocke, premešamo z oljčnim oljem, soljo in poprom ter timijanom.
3. Pečemo 30 minut, dokler ni mehka in rahlo karamelizirana. Ohladimo.
4. Skuhamo kuskus po navodilih na embalaži (običajno zmešamo 1 del kuskusa in 1 del vrele vode ter pokrito pustimo počivati 5 min. Ko se zmehča, ga z vilicami rahlo zrahljamo).
5. V primeru, da se odločimo za bulgur, ga kuhamo v 1,5-kratni količini vrele vode, dokler ne vpije vse tekočine. Ohladimo.
6. V večji skledi zmešamo kuskus/bulgur, pečeno peso, feta sir in sesekljane orehe.
7. Za svežino dodamo rukolo in prelijemo s prelivom iz olja in balzamičnega kisa.

Gojenje rdeče pese

Setev na prosto

Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Seme pese je (tako kot pri blitvi) skupek semen, iz katerega lahko vzklijejo 2 do 3 rastline. Gosto setev redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Vse vrste ali celo površino pohodimo, da dobijo semena stik z zemljo oz. s kompostom. Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C. Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.

Vzgoja iz sadik

V začetku ali sredini marca sejemo seme pese za vzgojo iz sadik. V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena. Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan. Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.

Nadaljnja nega in žetev

Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede. Zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti rastlin. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo. Koprena ostane na rastlinah vse do konca aprila, ko jo odstranimo. Prve spomladanske setve ne zalivamo. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla. Goste zasaditve redčimo, ko listi mladih rastlin dosežejo velikost 5 cm. Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu.

Bolezni in škodljivci

S peso navadno ni veliko težav. Najpogosteje na starejših listih opazimo svetle krogce, pike, ki so posledica listne pegavosti. Na pridelek v tleh to nima veliko vpliva, le listje je manj uporabno. Glavni pridelek so odebeljeni koreni okroglih ali podolgovatih oblik, ki jih lahko začnemo pobirati, ko so še čisto majhni. Ni potrebe po čakanju, da se odebelijo in dozorijo. Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni, zato prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico. Uporabimo lahko tudi liste, ki jih med rastjo od zunanje strani nabiramo ter uporabljamo podobno kot blitvo. Mlajši kot so listi, bolj so okusni.

Kalčki rdeče pese: Koncentrirana Moč Hranil

Semena za kaljenje rdeče pese so odličen predlog za vse tiste, ki želite ohraniti dobro zdravje in podpreti svoj videz. Rožnati kalčki so življenjsko pomembna hrana, ki vsebuje veliko dragocenih hranil. So bogat vir vitaminov, vlaknin in encimov, ki blagodejno vplivajo na najrazličnejše procese, ki potekajo v telesu.

Koristi kalčkov rdeče pese

Kalčki rdeče pese so majhne rastline, ki vsebujejo do 40-krat več vitaminov in mineralov kot njihove odrasle različice. Zato omogočajo naravno obogatitev prehrane. Semena rdeče pese delujejo razstrupljevalno. Podpirajo prebavo, preprečujejo zaprtje ter regenerirajo jetra in ledvice. Pomagali bodo tudi ljudem z anemijo pri dvigu rdečih krvničk in ravni hemoglobina ter izboljšajo stanje las in nohtov. Rdeče barvilo, ki ga vsebujejo, imenovano betacianin, deluje proti raku. Vitamini A, C in B1 spadajo med tiste, ki jih vsebujejo kalčki rdeče pese in so najlažje dostopni. Vse potrebne elemente boste našli tudi v drobnih rastlinah rdeče pese. Kalij, magnezij, železo, kalcij, baker, mangan so glavne spojine, s katerimi boste telo oskrbeli z uživanjem kalčkov. Samo kalčki rdeče pese vsebujejo dve redki kovini: cezij in rubidij.

Gojenje kalčkov doma

Gojenje kalčkov doma je preprosto. Lahko jih damo v poseben kalilnik ali v steklen kozarec na celulozo ali gazo. Pred setvijo priporočamo, da semena za 8 do 10 ur namakate v mlačni, predhodno prekuhani vodi. Ta obdelava pomaga zmehčati lupino semena in na ta način olajša kalitev. Izpiranje semen in kalčkov je najpomembnejši negovalni ukrep, saj s tem preprečimo plesen sadike in napade bolezni. Najboljše rezultate prinese gojenje kalčkov na toplem, svetlem mestu, ki pa ni neposredno izpostavljeno sončni svetlobi. Obiranje poteka po 6 do 8 dneh.

Uporaba kalčkov rdeče pese

Rdeča pesa je vsestranski kulinarični izdelek. Kalčki izgledajo in okusijo se odlično v solatah, sendvičih ali kot okras za juho. Dodajo okus mesnim in vegetarijanskim jedem. Najboljše so surove, takoj po obiranju, ko so še sočne in hrustljave.

tags: #rdeca #pesa #kalcki

• Recept za popolno sladico
• osvežilne sladice na dogodkih
• Priročnik za pripravo indijskih jedi z rdečo lečo
• Priprava testenin s piščancem in paradižnikom
• Klasični recept za pečeni kruh z jajcem