Vse, česar niste vedeli o papriki, vam bomo razkrili v tej podrobni informativni objavi, ki zajema njeno bogato zgodovino, botanične značilnosti, prehranske koristi in raznolikost sort.
Zgodovina in Izvor Paprike
Paprika je ena najstarejših poljščin, ki jih je človek gojil in uporabljal v jedeh. Semena pekoče paprike, stara več kot 6000 let, in sledovi paprike na različnih prazgodovinskih kuhinjskih pripomočkih v Srednji in Južni Ameriki, zlasti v Peruju, pričajo o tem. Po odkritju Amerike so papriko v Evropo v 16. in 17. stoletju prinesle portugalske in španske ladje, v naše kraje pa je prišla po trgovskih poteh prek Turčije.
Napačno Poimenovanje Kolumba
Kot pravi zgodba, se Krištof Kolumb ni zmotil le glede najdene celine, ko je tamkajšnje prebivalce imenoval Indijanci, ampak je tudi za papriko zmotno mislil, da je plod črnega popra (angleško pepper). Res pa je Kolumb prvi naletel na suho pekočo papriko in jo prinesel v Evropo, kjer so bili vsi mnenja, da je rastlina pekočega okusa zato, ker je neka vrsta popra. Tako je vse do danes paprika ohranila ime po popru.
Botanična Klasifikacija: Paprika kot Sadje
Kljub splošnemu prepričanju paprika pravzaprav sodi med sadje. Njen sadež zraste iz rastline, ki cveti, in vsebuje semena. Če vam ob tem pridejo na misel še druge užitne rastline, ki rastejo na enak način, in se sprašujete, ali so tudi one sadje, imate prav. Med drugim enako velja tudi za paradižnik, kumare in bučke.
Pekoče Paprike: Skrivnost Kapsaicina
Vsi ljubitelji pekoče paprike vemo, da je prvi grižljaj najblažji, ko pa se bližamo peclju, postane paprika vedno bolj pekoča. To je zato, ker je v tem delu paprike največ kapsaicina, ki daje tisti znani občutek ognja v ustih. Kapsaicina je največ v tankih prekatnih stenah, ki povezujejo telo sadeža s semeni. Zato bodo paprike manj pekoče, če te dele previdno odstranite.
Zmanjšanje Pekočine
Če pa se slučajno zgodi, da je pekoči občutek premočan, takoj popijte kozarec hladnega mleka. Mleko namreč vsebuje kazein, ki vpliva na kapsaicin in omili njegov učinek.
Obrambni Mehanizem Rastline
Domneva se, da je kapsaicin v pekoči papriki nastal kot obrambni mehanizem rastline za preprečevanje razvoja glivic in mikrobnih okužb, ki jih prenašajo žuželke. Ugotovljeno je bilo, da na območjih, kjer je naravno več žuželk, rastejo bolj pekoče paprike.
Kdo Lahko Poje Pekočo Papriko, a Ne Čuti Pekočega Občutka?
Kapsaicin, glavni krivec za pekoč občutek v ustih, ko ugriznemo v pekočo papriko, učinkuje le na sesalce.
Prehranske Prednosti in Vpliv na Zdravje
Paprika je izjemno koristna za zdravje in varovanje vitke linije. Že ena rdeča paprika zadovolji več kot 100 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina C in do 300 % priporočenega dnevnega vnosa vitamina A, s katerim bo vaš vid ostrejši. Poleg tega boste dobili tudi vitamin K1, vitamin E, folno kislino, kalij in železo. Povrh tega pa je paprika nizkokalorična in bogata z vodo ter je prava varuhinja vitke linije.
Barva, Okus in Zorenje Paprike
Razlika v okusu paprike je odvisna od barve. Najslajše so rdeče paprike, in sicer zaradi visoke koncentracije vitamina C in betakarotena, ki je zaslužen za rdečo barvo. Paprika med dozorevanjem spremeni barvo iz zelene v rumeno in v živo rdečo ter je na vrhu živil, bogatih z vitaminom C, saj ga vsebuje celo dva- do štirikrat več kot na primer pomaranča.
Sprememba Barve in Faze Zorenja
Zorenje se začne šele, ko je meso odebeljeno in plod dokončno formiran. V času od konca prve do konca druge faze govorimo o tehnološki zrelosti. Ko pa plod dozori - torej na koncu tretje faze - govorimo o fiziološki zrelosti. Kot lahko opazite, večina sort dozori iz manj žive (npr. rumena, zelena) v bolj žive barve (rdeča, oranžna). Torej, če želite rdečo papriko, se lahko odločite med sortami, ki so najprej rumene, in sortami, ki so najprej zelene. Takšne, ki bi bila takoj rdeča (vsaj med klasičnimi sortami), ne obstaja. Prav tako čisto vsaka (klasična) sorta enkrat spremeni barvo. Je pa res, da pri nekaterih sortah to traja zelo dolgo časa, zaradi česar kakšen vrtičkar prej obupa in plod odtrga, ko je še v fazi tehnološke zrelosti. Določene sorte so bolj zgodnje od drugih. O zgodnosti govorimo, ko primerjamo čas, v katerem plod doseže fiziološko zrelost, torej ko zaključi z zorenjem.
Namen Zorenja za Rastlino
Razlog za takšen način zorenja je preprost: namen rastline ni, da bo prehranila nas, ljudi, ampak da ustvari potomce in tako obdrži svojo vrsto. Če bi plod vabil živali k temu, da ga pojedo še preden so semena dozorela, bi le-ta propadla.
Raznolikost Sort Paprike
Število sort paprike je ogromno, prav tako so ogromne razlike med sortami. Ni ene sorte, ki bi bila "najboljša", prav tako ni ene sorte, ki bi bila primerna prav za vse. Večinoma poznamo več oblik plodov, ki se razlikujejo po obliki in uporabi.
Pregled Glavnih Oblik
- Babura paprika: To so paprike, ki naredijo široke in krajše plodove, bolj kvadrataste in čokate tudi v dolžino. Običajno jih uporabljamo za pečenje, vlaganje in surove v solati.
- Podolgovate paprike: Pri tej skupini ime nakazuje obliko. Plodovi so podolgovati in bolj trikotaste oblike. Po priljubljenosti sledijo baburam. Sem spadajo paprike s špičasto konico (npr. rdeča konicasata paprika) in z zaobljeno konico. So odlične za predelavo, pečenje celih plodov; ob popolni zrelosti so okusne in sladke, še posebej primerne za ajvarje. Barvo spreminjajo iz rumene ali zelene v rdečo.
- Paradižnikove paprike (Paradajzarce): Poznamo tudi sorte, ki oblikujejo okroglaste, sploščene plodove, ko govorimo o paradižnikovem tipu paprike, po domače paradajz paprika. Večina sort odlikujejo plodovi v velikosti srednje velikega paradižnika, obstajajo pa tudi sorte, ki naredijo zelo majhne plodove, primerne za dodatek narezkom, "finger food" itd., saj so ravno prave velikosti za 1-2 grižljaja. Vse paradižnikove paprike odlikuje izredno debelo meso. Primerne so za vse vrste uporabe, tako za solate, kot tudi za pečenje in polnjenje.
- Feferoni: Zadnja, a nič manj razširjena oblika plodov paprike so ozki, dolgi in mesnati plodovi feferonov, kot posebne oblike paprike v rumeno-zeleni ali zeleni barvi. Plod feferona je običajno po dolžini naguban in lahko daljši od 15 ali celo 20 cm, zato so rastline običajno visoke, podobno kot pri podolgovatih sortah paprik in lahko zrastejo več kot 1,5 m. Nujno potrebujejo oporo.
Druge oblike plodov paprike so manj pogoste, iz skupine čili paprik ali posebnih sort.
Gojenje Paprike
Rastlina paprika spada med plodovke in je toplotno zahtevna skupina, kar pomeni, da potrebuje veliko toplote in sončne svetlobe za uspešno rast. Nadzemni del ima srčaste liste zelenih odtenkov. Paprika je krhka rastlina, ki vznika tudi do 21 dni. Pogosto se goji v rastlinjakih. Potrebuje tudi oporo, še posebej visoke sorte.
Setev in Presajanje
Zaradi kratkega dneva paprika potrebuje določene pogoje za rast. Sadike presadimo v večje gojitvene plošče ali lončke v fazi dveh pravih listov. Papriko je mogoče gojiti tudi v hišnih razmerah, npr. na okenskih policah, če so zagotovljeni ustrezni pogoji svetlobe in toplote.
tags: #rdeca #konicasata #paprika