Rdeče kitajsko zelje: Sorte, gojenje in kulinarična uporaba

Rdeče kitajsko zelje, kot je sorta Scarvita F1, je edinstvena izbira, ki združuje atraktivno vijolično-rdečo barvo z nežnim in sladkastim okusom. Njegovi podolgovati, gosti in hrustljavi listi so bogati z vitamini A, C in K ter antioksidanti, kar ga naredi izjemno hranljivo in zdravo izbiro. Rastlina je srednje zgodnja, močne in pokončne rasti, z dobro odpornostjo na bolezni.

Tematska fotografija rdečega kitajskega zelja

Splošne značilnosti kitajskega zelja

Listi kitajskega zelja oblikujejo podolgovato ali ovalno razrahljano glavo. Listi so nekoliko hrapavi in, odvisno od sorte, rumene do temnozelene, v sredici rumene do zlatorumene barve. Hrustljavi listi so nežni in blagi po okusu in rahlo zeljnati. Kitajsko zelje je milega in osvežujočega okusa.

Kitajsko zelje sodi v rastlinsko družino Brassica, kamor poleg kitajskega zelja spadajo tudi naše navadno zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba, brstični ohrovt in podobno. Zelje lahko najdemo v različnih oblikah in velikostih, posebnost kitajskega zelja je v tem, da je podolgovate oblike (oblika spominja na rumeni oziroma beli radič).

Infografika: primerjava različnih vrst kapusnic

Hranilna vrednost in vplivi na zdravje

Kitajsko zelje, kot vse listnate zelenjave, vsebuje zelo malo kalorij. Je pomembno pri ohranjanju zdravja kosti in zob, saj vključuje velike količine vitamina K in kalcija. Kalcij spodbuja delovanje živčnega sistema, vitamin K pa spodbuja razpad maščob in naj bi ugodno vplival celo na razpad krvnih strdkov.

V kitajskem zelju najdemo tudi visoke koncentracije železa, ki so ključne pri nastajanju hemoglobina v krvi. Bogat vir kalija ugodno vpliva na zmanjšanje učink hipertenzije, s čimer kitajsko zelje pomembno prispeva k srčno-žilnemu zdravju. Hkrati je zelje bogat vir vlaknin, ki spodbujajo zdravo prebavo in pomagajo pri odstranjevanju odpadnih snovi v prebavnem traktu.

Kitajsko zelje je primerno za sladkorne bolnike in pomaga tudi pri kroničnem zaprtju. Je zdrava zelenjadnica, ki vsebuje precej vitamina C, aminokislin, mineralov in nekaterih bioaktivnih spojin.

Shema: Vitamini in minerali v kitajskem zelju

Gojenje kitajskega zelja

Talne in toplotne zahteve

Scarvita F1 najbolje uspeva v rodovitnih, dobro odcednih tleh in potrebuje zadostno vlago ter sončno ali polsenčno lego. Kitajsko zelje na splošno dobro uspeva na globokih, rahlih tleh, s pH vrednostjo 6-7. Ima skromen koreninski sistem in potrebuje precej vode.

Kolobar in gnojenje

Gojimo ga za zgodnjimi kulturami, torej kot drugi posevek - za ranim krompirjem, fižolom, grahom, čebulo, korenjem, solato. Občutljiv je na pojav golšavosti kapusnic, zato ga pridelujemo v 3-4 letnem kolobarju. Ne potrebuje gnojenja, dovolj je, da smo pognojili predhodno rastlino s hlevskim gnojem. Poskrbimo za rahla tla in občasno zalijemo z gabezovo brozgo.

Setev in sajenje

Kitajsko zelje je rastlina dolgega dne, kar pomeni, da poganja cvet pri rasti v dolgem dnevu, zato ga sejemo, šele v tem času, ko se dan krajša. Ima relativno kratko rastno dobo (od 70 do 80 dni). Čas direktne setve v naših rastnih razmerah je od 1. do približno 10. avgusta; če ga pridelujemo preko sadik, pa je čas sajenja nekje od 15. do 20. avgusta.

Sadike lahko vzgajamo zunaj ob vrtni lopi ali v rastlinjaku. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh, in takoj prestavimo na svetlo mesto. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Pri pikiranju izberemo dobre rastline in jih posadimo globlje, vse do kličnih listov, če so se pretegnile. Korenin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Pri poletni vzgoji sadik moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat.

Kitajsko zelje sadimo na grede, kjer smo predhodno pobrali grah, krompir, nizki fižol ali spomladansko setev korenja. Dobro se obnese, če ga sadimo pod še rastočo sladko koruzo, ki senči mlade presajene sadike. Sadimo ga na medvrstno razdaljo 40-50 cm in v vrsti na 30 cm, tako, da imamo od 65.000 do 75.000 rastlin/hektar. Sejemo ga na globino 1,5-2,0 cm globoko, v vrsti pa na 10-15 cm, pozneje razredčimo na enako razdaljo kot pri presajanju. Presadimo ga lahko tudi v rastlinjak, saj s tem v mili zimi, ko vanj ne prodre mraz, hujši od -4 °C, zagotovimo sveže kitajsko zelje vse do februarja.

Presajene sadike redno zalivamo prvi teden dni, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Zelo previdno zastremo s slamo, z listjem ali s svežim travnim odkosom, saj z delci zastirke hitro umažemo rastlino z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da sadike že presajamo v kompostno zastirko in v tem primeru dodatno (poletno) zastiranje odpade. Malo več zalivamo do septembra, ko rastlina s svojimi velikimi listi sama zastre tla.

Sorte kitajskega zelja

Obstajata dve vrsti kitajskega kapusa in sicer sorte s krajšimi okroglastimi glavami in sorte z dolgimi ožjimi glavami. Pri nas imamo na razpolago seme hibridov Nagaoka F1, Yuki F1 (nižja rast, glave okroglo do rahlo podolgovate oblike), ki dajejo lepe pridelke. Ta dva hibrida sta se v pridelavi izkazala dokaj dobro. Sejemo lahko tudi druge sorte, ki so tudi pri nas na razpolago (Granat).

I Što Ako Bih Te Dodirnuo? Princ Je Pitao Seljačku Ženu—Njezin Dah Je Prvi Odgovorio

Škodljivci in bolezni

Škodljivci

  • Kapusovi bolhači: Zelo nevarni so takoj po vzniku oziroma po presajanju. V vrtu si lahko pomagamo s prekrivanjem posevka z gosto tkanimi plastičnimi mrežami. Napad tega škodljivca je odvisen od vremenskih razmer, bolj je nevaren v sušnih vremenskih pogojih. Sadike dobro zalivamo, da čim bolje prenesejo stres presajanja, s čimer se napad bolhačev umiri. Zunanje liste mladih in zrelih rastlin lahko napade bolhač. Veliko živalic odgrizne del zunanjih listov, ki so zaradi luknjic morda videti kot »idrijska čipka«, a so glave v notranjosti večinoma lepe.
  • Listne sovke in gosenice kapusovega belina: Pozneje, ko se začnejo formirati glave, se rade pojavijo listne sovke in gosenice kapusovega belina. Če imamo posevek prekrit, poškodb od teh škodljivcev ni ali pa jih je zelo malo.
  • Ličinke kapusove muhe: V posameznih letih se pojavijo v jesenskem času tudi ličinke kapusove muhe, ki se zavrtajo v listne peclje. Take liste moramo ob pobiranju odstranjevati, kar lahko predstavlja velik izpad pridelka.

Bolezni

  • Alternarijska pegavost: Zelo nevarna je alternarijska pegavost, ki se rada pojavi v toplih septembrskih dneh in pri ranejših setvah.
  • Bakterijsko gnitje listov: Včasih se pojavi tudi bakterijsko gnitje listov.

Pri pridelavi na večjih površinah bi kazalo posevke ob prvih pojavih teh bolezni zaščititi z ustreznimi fungicidi. Pri pridelavi v vrtu si lahko preventivno pomagamo z biološkimi pripravki, kot so Bioplantela natur F, Bioplantela super in z raznimi dodatki, npr. stimulatorji rasti, kot so Protifert, Algoplazmin, Drin in drugi.

Herbicidi

Trenutno sta registrirana dva herbicida za uporabo v kitajskem zelju, in sicer Butisan S, 1,5 l/ha in Rapsan 500 SC 1-1,5 L/ha.

Pobiranje in shranjevanje

Kitajsko zelje zelo hitro razvije večje (že užitne) liste. Vendar to še ni znak za pobiranje, saj mora v sredini razviti podolgovato čvrsto glavico, za kar rastlina potrebuje najmanj 80 dni od setve. Želimo si namreč čim več belih listov, ki tvorijo glave. Z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Te liste odtrgamo, dokler ne pridemo do lepo izoblikovane kompaktne glavice. Korenine pustimo v zemlji. V sredini oktobra zunanje liste v celoti odstranimo s posamezne rastline, da na gredi ostanejo zgolj lepe podolgovate glave.

Pobiramo ga od oktobra do konca novembra, prenese temperaturo od -4 do -5 °C. Razvite glavice prenesejo rahle zmrzali do -4 °C. Nižje temperature poškodujejo predvsem zunanje liste, zaradi česar začne prej propadati, a je v notranjosti še vedno užiten.

Skladiščimo ga pri temperaturi okrog 1-2 °C in pri relativni zračni vlagi 90%. V takih pogojih ga bomo ohranili tudi do februarja oz. marca. Kitajsko zelje pozimi zelo dolgo zdrži v skladišču-kleti, uporabljamo ga lahko vse do februarja oz. marca.

Sveže kitajsko zelje prepoznamo po listih, ki še niso popolnoma zaprti in tudi ne mehki. Barva listov je običajno rumenkasta do svetlozelena. Pri nakupu bodite pozorni na trdoto zelenih listov, ki ne smejo izgledati kot uveli ali pa napadeni s strani škodljivcev. Izbrana velikost kitajskega zelja naj ne bo prevelika, saj iz ene srednje velike glave pridobite količino kitajskega zelja, ki zadošča za obrok cele družine.

Po nakupu kitajsko zelje enostavno shranite na hladnem (najbolje v hladilniku) v plastični vrečki. Najbolj je zelje porabiti v nekaj dneh, saj s tem pridobite največje možne količine koristnih spojin.

Fotografija pravilno shranjenega kitajskega zelja

Kulinarična uporaba kitajskega zelja

Rdeče zelje in kitajsko zelje se lahko uporablja kakor običajno belo zelje. Liste uživamo sveže ali v različnih jedeh. Njegovi nežni listi so odlični za sveže solate, dušenje, pečenje ali fermentacijo (kimchi). Posebej dobro ohranja svojo barvo tudi po kuhanju. Kitajsko zelje je milega in osvežujočega okusa. Sredica je odlična za solato, rebra kitajskega zelja pa lahko pripravimo kot beluše. Iz mladega zelja naredimo špinačo, kasneje, ko se razvijejo glavice, jih uporabljamo kot ohrovt. Največkrat glavice skuhamo v slani vodi, nakar jih zabelimo z maslom in drobtinami.

Kisanje kitajskega zelja

Kitajci ga tudi kisajo, kot pri nas kisamo navadno zelje. Za kisanje ga na tanko narežete, za običajni kozarec od kumaric, ga dobro potlačite in malo posolite. Dodate še druge začimbe, take, ki jih imate radi. Kozarec zalijete s prekuhano vodo in dobro potlačite. Voda naj prekrije zelje. Pustite kje na toplem, v kuhinji. Čez tri tedne bo skisano. Če želite manj kislo zelje, ga prej vzemite iz kisanja. Tako boste imeli kislo zelje za zdravo solato, do novega pridelka.

Recept: Bok Choy Piščančja Juha

Med najbolj enostavne, a hkrati najbolj priljubljene recepte azijske kuhinje sodi priprava tako imenovane bok choy piščančje juhe. Priprava poteka tako, da skodelice osnove za piščančjo juho zlijete v lonec, v katerem boste juho pripravljali. Dodajte rdečo papriko v prahu, sojino omako, sesekljan česen, po želji pa lahko tudi kanček sezamovega olja. Na koncu dodajte narezane liste kitajskega zelja. Nato vse skupaj dušite 10 minut, da postanejo listi kitajskega zelja temno zeleni in mehki.

Tematska fotografija azijske jedi s kitajskim zeljem

tags: #rdeca #kitajsko #zelje